Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Wulu kɔ nuninyɛne ne azo

Mɔɔ Azetuduvoma Ɛnwu Ye La Maa Ɔda Ali Kɛ Belemgbunli Devidi Dɛnlanle Aze Wɔ Tete Ne

Mɔɔ Azetuduvoma Ɛnwu Ye La Maa Ɔda Ali Kɛ Belemgbunli Devidi Dɛnlanle Aze Wɔ Tete Ne

 Baebolo ne maa yɛnwu kɛ Belemgbunli Devidi dɛnlanle aze wɔ Yizilayɛ wɔ ɛvoya 11 K.Y.M. na ɔ bo zo amra lile ebia wɔ ɛvolɛ ɛya dɔɔnwo anu. Noko menli bie mɔ su kpolera kɛ Devidi biala andɛnla aze na ɔle nwɔra nu sonla bie ala. Asoo amgba Belemgbunli Devidi dɛnlanle aze?

 Wɔ 1993, Avraham Biran mɔɔ ɔle azetuduvo la nee ye ekpunli ne nwunle bolɛ sinli bie wɔ Tel Dan mɔɔ wɔ Yizilayɛ sɔlɔ la, na ɛnee bɛhɛlɛ edwɛkɛ “Devidi Abo Zo Amra” wɔ zo. Ngɛlɛleramgbɔkɛ mɔɔ bɛfa bɛdi gyima wɔ tete ne la a bɛvale bɛlile gyima a, bɛhɛlɛle ye wɔ ɛvoya ngɔnla K.Y.M. Ɔda ali kɛ ngakyedeɛ mɔɔ Elamma zile vale dule bɛ nloa anu wɔ Yizilayɛma mɔɔ bɛlile bɛ nwo zo konim la sinli ɔ.

 Bible History Daily ne ka kɛ: “Bie mɔ su kpolera kɛ, tɛ “Devidi abo zo amra” a bɛhɛlɛ bɛgua bolɛ ne azo a. Noko Baebolo nwo mbɔlɔba nee azetuduvoma dɔɔnwo ɛlie ɛdo nu kɛ, ngɛlɛlera ne mɔɔ bɛnwunle ye wɔ bolɛ sinli ne azo wɔ Tel Dan la le daselɛ kpole mɔɔ kile kɛ Belemgbunli Devidi mɔɔ bɛha ɔ nwo edwɛkɛ wɔ Baebolo ne anu la dɛnlanle aze wɔ tete ne a, na ɔle daselɛ kpole ko mɔɔ azetuduvoma [Biblical Archaeology Review] ɛnwu ye na bɛva bɛdo gua a.”