Wulu kɔ nuhua edwɛkɛ ne azo

Ɛzɔnenlɛ A Le Duzu?

Ɛzɔnenlɛ A Le Duzu?

Baebolo ne bua kɛ

 Ɛzɔnenlɛ kile kɛ bɛnoma awie wɔ nzule nu na bɛaye ye bavinde. * Ɛhye maa yɛnwu deɛmɔti bɛzɔnenle Gyisɛse wɔ azule kpole nu la. (Mateyu 3:13, 16) Zɔhane ala a, Yiteyopeanli nrenyia bie hanle kɛ bɛzɔne ye wɔ mekɛ mɔɔ bɛdwule “azule bie anloa” la a.​—Gyima ne 8:36-40.

Mɔɔ ɛzɔnenlɛ kile la

 Baebolo ne fa ɛzɔnenlɛ toto ɛzielɛ nwo. (Wulomuma 6:4; Kɔlɔsaema 2:12) Nzule nu ɛzɔnenlɛ kile kɛ, awie bawu wɔ ɛbɛla mɔɔ ɔbɔle ye dɛba la anwo na yeabɔ ɛbɛla fofolɛ kɛ Kilisienenli mɔɔ yeyila ɔ nwo zo yemaa Nyamenle la. Ɛzɔnenlɛ nee ninyɛne mɔɔ ɔwɔ kɛ awie dwu nwo kolaa na bɛazɔne ye la le ngyehyɛleɛ mɔɔ Nyamenle ɛyɛ amaa ahenle anyia adwenle mɔɔ anu te ɔlua diedi mɔɔ ɔbanyia ye wɔ Gyisɛse Kelaese afɔlebɔlɛ ne anu la. (1 Pita 3:21) Yemɔti, Gyisɛse hilehilele kɛ ɔwɔ kɛ bɛsɔne ye ɛdoavolɛma.​—Mateyu 28:19, 20.

Asoo nzule nu ɛzɔnenlɛ nrinzi ɛtane ɔ?

 Kyɛkyɛ. Baebolo ne kilehile kɛ, Gyisɛse mogya ne mɔɔ ɔhwinle ɔguale la ala a kola nrinzi yɛ ɛtane ne mɔ a. (Wulomuma 5:8, 9; 1 Dwɔn 1:7) Amaa awie anyia Gyisɛse afɔlebɔlɛ ne azo nvasoɛ la, ɔwɔ kɛ ɔnyia diedi wɔ Gyisɛse anu, ɔkakyi ye ɛbɛlabɔlɛ ɔmaa ɔ nee Gyisɛse ngilehilelɛ yɛ ko na akee ɔsɔne.​—Gyima ne 2:38; 3:19.

Mbɔdɔma ɛzɔnenlɛ a le duzu?

 Edwɛkɛkpɔkɛ “mbɔdɔma ɛzɔnenlɛ” ɛnle Baebolo ne anu. Ɔle debie mɔɔ asɔne bie mɔ yɛ na ɔlua zo “bɛsɔne” mbɔdɔma (bɛyɛ ɛhye ɔlua nzule mɔɔ bɛkponde anzɛɛ bɛfa bɛwowo bɛ ti zo la azo) na bɛto bɛ aluma.

Asoo Baebolo ne kilehile kɛ ɔwɔ kɛ bɛsɔne ngakula ɔ?

 Kyɛkyɛ, ɔngilehile zɔ. Kilisienema ɛzɔnenlɛ wɔ ɛkɛ ne maa menli mɔɔ bɛnyi mɔɔ bɛte “Edwɛkpa ne mɔɔ fane Nyamenle Belemgbunlililɛ ne anwo” la abo na eza bɛdie bɛdi la. (Gyima ne 8:12) Ɛhye kile kɛ, ɔwɔ kɛ ahenle ne tie Nyamenle edwɛkɛ ne, ɔdie ɔdi na ɔnu ɔ nwo​—ɛhye le debie mɔɔ ngakula ɛnrɛhola ɛnrɛyɛ a.​—Gyima ne 2:22, 38, 41.

 Bieko, Baebolo ne maa yɛnwu kɛ, Nyamenle bu ngakula mɔɔ bɛ awovolɛ le Kilisienema la kɛ bɛle nwuanzanwuanza anzɛɛ bɛ nwo te saa bɛ awovolɛ bɔ ɛbɛla kpalɛ a. (1 Kɔlentema 7:14) Saa ngakula ɛzɔnenlɛ maa bɛ nwo te a, anrɛɛ ɔnrɛhyia kɛ bɛbalua bɛ awovolɛ nwo zo na bɛ nwo ade. *

Kilisiene ɛzɔnenlɛ nwo adalɛ edwɛkɛ

 Adalɛ edwɛkɛ: Nzule mɔɔ bɛkponde anzɛɛ bɛwola bɛgua awie ati zo la nee nzule nu mɔɔ bɛwula awie nu la le ko.

 Nɔhalɛ edwɛkɛ: Ɛzɔnenlɛ mɔɔ bɛha nwolɛ edwɛkɛ wɔ Baebolo ne anu la kɔsɔɔti kile kɛ bɛnoma awie wɔ nzule nu. Kɛ neazo la, mekɛ mɔɔ ɛdoavolɛ Felepe sɔne Yiteyopeanli nrenyia ne la “bɛhɔle azule ne anu.” Nzinlii, akee “bɛvole file zo.”​—Gyima ne 8:36-39. *

 Adalɛ edwɛkɛ: Baebolo ne ka kɛ, saa bɛsɔne sua bie anu amra kɔsɔɔti a, ɔkile kɛ ngakula boka nwo. Kɛ neazo la, ɔka ye wɔ pilizanli sinzavolɛ ne mɔɔ wɔ Felepae la anwo kɛ: “Bɛzɔnenle ye nee ye sua nu amra amuala.”​—Gyima ne 16:31-34.

 Nɔhalɛ edwɛkɛ: Kɛlɛtokɛ ne mɔɔ fale sinzavolɛ ne mɔɔ rayɛle Kilisienenli la anwo la kile kɛ menli mɔɔ bɛzɔnenle bɛ la dele “Awulae anwo Edwɛkpa ne” abo na ‘bɛlile fɛlɛko.’ (Gyima ne 16:32, 34) Nɔhalɛ edwɛkɛ ɛhye maa yɛnwu ye kɛ ngakula ɛmboka bɛdabɛ mɔɔ bɛzɔnenle bɛ wɔ pilizanli sinzavolɛ ne sua nu ɛkɛ ne la anwo, ɔluakɛ bɛnrɛde Gyihova edwɛkɛ ne abo.

 Adalɛ edwɛkɛ: Gyisɛse edwɛkɛ mɔɔ ɔhanle kɛ Belemgbunlililɛ ne le bɛdabɛ mɔɔ bɛle kɛ ngakula ɛdeɛ la kile kɛ ɔdie ngakula ɛzɔnenlɛ ɔto nu.​—Mateyu 19:13-15; Maake 10:13-16.

 Nɔhalɛ edwɛkɛ: Mekɛ mɔɔ Gyisɛse hanle edwɛkɛ ɛhye la, ɛnee ɔnga ɛzɔnenlɛ nwo edwɛkɛ. Emomu, ɛnee ɔlɛkile kɛ ɔwɔ kɛ menli mɔɔ bafɛta kɛ bɛnyia Nyamenle Belemgbunlililɛ ne la yɛ kɛ ngakula la​—ɔwɔ kɛ bɛyɛ bɛtɛɛ na bɛtie ngilehilelɛ.​—Mateyu 18:4; Luku 18:16, 17.

^ Giliki edwɛkɛkpɔkɛ mɔɔ bɛhile ɔ bo “ɛzɔnenlɛ” la vi edwɛkɛkpɔkɛ mɔɔ kile kɛ “fa wula nu” la anu. Nea Theological Dictionary of the New Testament, Volume I, mukelɛ 529.

^ The International Standard Bible Encyclopedia ne ka kɛ, “bɛtɛkanle ngakula ɛzɔnenlɛ nwo edwɛkɛ biala wɔ N[ew] T[estament] ne anu.” Ɔtoa zo kɛ, nyɛleɛ ɛhye vi “adwenle mɔɔ ɛmfɛta na eza bɛwudu nu mɔɔ fale ɛzɔnenlɛ nwo” mɔɔ yemɔ a le kɛ ɛzɔnenlɛ nrinzi ɛtane la anu.​—Volume 1, mukelɛ 416-​417.

^ Nea edwɛkɛtile “Ɛzɔnenlɛ (wɔ Baebolo ne anu),” New Catholic Encyclopedia ne ka kɛ: “Ɔda ali wienyi kɛ, mɔlebɛbo ne ɛnee saa Asɔne ne ɛlɛka ɛzɔnenlɛ nwo edwɛkɛ a, ɔkile kɛ bɛnoma awie nzule nu.”​—Volume 2, mukelɛ 59.