Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na o be o Tseba?

Na o be o Tseba?

Ke ka baka la eng Josefa a ile a beola pele a ka yo bona Farao?

Seswantšho sa Lebotong sa Bogologolo sa Egipita seo se Bontšhago Motho yo a Kotago Batho Meriri a le Mošomong

Go ya ka pego ya Genesi, Farao o ile a laela gore mogolegwa wa Moheberu e lego Josefa a tlišwe go yena kapejana e le gore a hlatholle ditoro tša gagwe tšeo di hlobaetšago. Mo nakong ye, Josefa o be a na le nywaga e mmalwa a le kgolegong. Go sa šetšwe go akgofa ga pitšo ya Farao, Josefa o ile a ipha nako ya go beola. (Genesi 39:20-23; 41:1, 14) Taba ya gore mongwadi o bolela ka taba ye yeo e ka bonagalago e se bohlokwa le gatee e bontšha gore o be a tseba metlwae ya Baegipita.

Go godiša ditedu go be go tlwaelegile ditšhabeng tše dintši tša bogologolo, go akaretša le sa Baheberu. Go fapana le seo, Cyclopedia of Biblical, Theological, and Ecclesiastical Literature yeo e ngwadilwego ke McClintock le Strong e bolela gore “Baegipita ba bogologolo e be e le setšhaba se nnoši sa ka Bohlabela seo se bego se gana go godiša ditedu.

Na go be go beolwa ditedu feela? Makasine wa Biblical Archaeology Review o bolela gore metlwae e mengwe ya Baegipita e be e akaretša gore monna a itokiše pele a ka tla pele ga Farao go etša ge a be a itokiša pele a tsena ka tempeleng. Boemong bjo bjalo, Josefa o be a tla swanelwa ke go beola meriri ka moka ya hlogong le mmeleng.

Pego ya Ditiro e bolela gore tatago Timotheo e be e le Mogerika. Na se se bolela gore o be a etšwa Gerika?

Ga se gore go bjalo. Ka dinako tše dingwe, moapostola Paulo ka mangwalong a gagwe a buduletšwego o be a bapiša Bajuda le Bagerika, goba Bahelene, bjalo ka ge eka Bagerika ba emela batho ka moka bao e sego Bajuda. (Baroma 1:16; 10:12) Ga go pelaelo gore lebaka le lengwe la gore a dire se ke go dirišwa kudu ga leleme la Segerika le setšo sa gona ditikologong tšeo Paulo a bego a dira boboledi go tšona.

Batho ba bogologolo ba be ba lebelela Bagerika e le bomang? Ka mohlala, lekgolong la bone la nywaga B.C.E., seboledi sa Moathene e lego Isocrates, se ile sa bolela ka go ikgantšha ka tsela yeo setšo sa Bagerika se bego se phatlalala ka yona lefaseng. Ka baka leo, se ile sa bolela gore “batho bao ba bitšwago Bagerika ke bao ba bilego le tokelo ya go holwa ke thuto ya rena, e sego badudi ba Gerika.” Ka go re’alo, le ge seo se ka se kgonthišetšwe, go na le kgonagalo ya gore tatago Timotheo yo e bego e se Mojuda gotee le ba bangwe bao Paulo a boletšego ka bona e le Bagerika, e be e le Bagerika go ya ka setšo e sego ka tswalo.—Ditiro 16:1.