Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

BEIBELE E FETOŠA MAPHELO

Bjale Gona ke Ikwa Nka Thuša ba Bangwe

Bjale Gona ke Ikwa Nka Thuša ba Bangwe
  • NGWAGA WA MATSWALO: 1981

  • NAGA: GUATEMALA

  • BOPHELO BJA PELE E EBA MOKRISTE: O GODIŠITŠWE GABOHLOKO

BOPHELO BJA KA BJA NAKONG E FETILEGO:

Ke belegetšwe Acul, e lego toropo yeo e lego lekatana dithabeng tša ka bodikela tša Guatemala. Lapa lešo le tšwa setšhabeng sa ma-Ixil, e lego setšhaba sa setlogo sa Mamaya. Ke gotše ke bolela Sepaniši le leleme la nageng ya gešo. Nywaga ya ka ya mathomong e ile ya thulana le nako e šoro ya ntwa ya selegae ya Guatemala yeo e tšerego nywaga e 36. Ma-Ixil a mantši a ile a hwa nakong yeo.

Ge ke na le nywaga e mene, mogolwake wa nywaga e šupago o be a bapala ka pomo ya go fošwa ka seatla yeo e ilego ya thuthupa go sa letelwa. Ke ile ka foufala ka baka la kotsi yeo; ka manyami, mogolwake yena o ile a loba bophelo bja gagwe. Ka morago ga moo, ke ile ka fetša nywaga ya ka ya bjaneng ke le lefelong la bana ba difofu Motseng wa Guatemala, moo ke ilego ka ithuta mongwalo wa Braille. Ge ke le moo, bašomi ba moo ba be ba nkganetša go boledišana le bana ba bangwe e bile barutwanagotee le nna ba be ba sa nnyake ka baka la mabaka ao ke sa a tsebego. Ke be ke dula ke lewa ke bodutu e bile ke phela ke hlologetše dikgwedi tše pedi mo ngwageng tša ge ke be ke eya gae ke eba le mma, yoo a bego a dula a le botho e bile a nkwela bohloko. Ka manyami, mma o ile a hlokofala ge ke na le nywaga e lesome. Ke be ke imetšwe ka ge ke be ke ekwa gore ke lahlegetšwe ke motho yo e bego e le yena feela a nthatago mo lefaseng.

Ge ke na le nywaga e 11, ke ile ka boela motseng wa gešo gomme ka thoma go dula le mogolwake yo e lego ngwana wa tate gotee le lapa la gagwe. Ba ile ba ntlhokomela ka dilo tšeo ke di nyakago nameng, eupša ba be ba sa kgone go nthuša maikwelong. Ka dinako tše dingwe, ke be ke llela Modimo ke re: “Go re’ng mma a hlokofetše? Ke ka baka la’ng ke le sefofu?” Batho ba be ba mpotša gore masetlapelo a e be e le thato ya Modimo. Ke ile ka phetha ka gore Modimo o swanetše go ba a se na taba le nna e bile a se na toka. Lebaka feela la gore ga se ka ipolaya ke gore ke be ke se na tsela ya go dira bjalo.

Bofofu bo ntirile gore ke ikwe ke sa šireletšega mmeleng le maikwelong. Ge ke sa le mošemanyana, ke ile ka gobošwa ka thobalano ka makga a mmalwa. Ga se ka ka ka bega ditiro tšeo tša bosenyi—ke be ke sa nagane gore go na le motho yo a nago le taba le nna. Batho ba be ba bolela le nna ka sewelo gomme ke be ke sa bolediše motho. Ke be ke le tšhikanoši e bile ke gateletšegile gomme ke sa bote motho.

KAMOO BEIBELE E FETOTŠEGO BOPHELO BJA KA:

Ge ke tsena mahlalagading, Dihlatse tše pedi tša Jehofa (e lego banyalani) di ile tša tla go nna nakong ya ge bana ba sekolo ba be ba itapološa. Sekolong seo ke bego ke tsena go sona, yo mongwe wa barutiši yoo a bego a nkwela bohloko, o be a di kgopetše gore di nketele. Di ile tša mpotša ka kholofetšo ya Beibele ya gore bahu ba tla tsošwa le gore ka letšatši le lengwe difofu di tla bona. (Jesaya 35:5; Johane 5:28, 29) Ke be ke rata seo Dihlatse di bego di nthuta sona, eupša ke be ke thatafalelwa ke go boledišana le tšona, ka ge ke be ke sa tlwaela go bolela. Lega go le bjalo, le ge ke be ke homotše kudu, di ile tša phegelela go nketela ka botho le ka go se fele pelo gore di tle di nthute Beibele. Banyalani ba ba be ba sepela monabo wa ka godimo ga dikhilomithara tše lesome e bile ba namela thaba gore ba fihle toropong ya gešo.

Mogolwake o ile a ntlhalosetša kamoo ba aperego ka bothakga ka gona fela e le batho bao ba se nago sa bona. Lega go le bjalo, ba be ba dula ba nthabetše gomme ba ntlela dimpho tše dinyenyane. Ke ile ka nagana gore Bakriste ba therešo ke bona feela bao ba ka dirago boikgafo bjo bjalo.

Ke ile ka thušwa ke dipuku tša mongwalo wa Braille go ithuta Beibele. Gaešita le ge ke be ke kwešiša seo ke bego ke ithuta sona, fela ke be ke ikwa ke thatafalelwa ke go amogela dilo tše dingwe. Ka mohlala, ke be ke thatafalelwa ke go dumela gore Modimo o tloga a na le taba le nna le gore ba bangwe ba be ba ka mpontšha kamoo Modimo a ikwago ka gona ka nna. Ke be ke kwešiša lebaka leo ka lona Jehofa a dumeletšego bokgopo ka nakwana, eupša ke be ke thatafalelwa ke go mo tšea e le Tate yo a nago le lerato e le ka kgonthe. *

Ganyenyane-ganyenyane, seo ke bego ke ithuta sona ka Mangwalong se ile sa nthuša go fetoša pono ya ka ka dilo. Ka mohlala, ke ile ka ithuta gore Modimo o tloga a kwela bohloko bao ba tlaišegago. Modimo o boletše mabapi le barapedi ba gagwe bao ba bego ba swerwe gampe, a re: “Ruri ke bone mohlako wa batho ba ka . . . Ke tseba mahloko a bona gabotse.” (Ekisodo 3:7) Ge ke thoma go kwešiša dika tša Jehofa tše di rategago, ke ile ka tutueletšega gore ke neele bophelo bja ka go yena. Ka 1998, ke ile ka kolobetšwa ke le yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa.

Ke na le ngwanabo rena yoo lapa la gagwe le nkamogetšego gore ke dule le lona

Ka morago ga lebaka la ngwaga ke kolobeditšwe, ke ile ka ya sekolong sa difofu kgauswi le motse wa Escuintla. Mogolo wa phuthego ya lefelong leo o ile a kwa ka ditlhohlo tšeo ke bego ke lebeletšana le tšona gore ke be gona dibokeng ge ke be ke sa dula motseng wa gešo. Go ba gona, phuthego ya kgauswi e be e le ka mošola wa thaba e kgolo yeo banyalani bale ba Dihlatse ba bego ba e namela ge ba tlo ithuta le nna, gomme ke be ke thatafalelwa ke go tšea leeto leo. E le gore a nthuše, mogolo yoo o ile a hwetša lapa la Dihlatse kua Escuintla leo le bego le ikemišeditše go nkamogela legaeng la lona gore le nthuše go ya dibokeng tša phuthego. Le lehono le sa dutše le ntlhokomela bjalo ka ge eka ke setho sa lapa leo.

Ke be nka anega mehlala e mentši ya kamoo ditho tša phuthego di mpontšhitšego lerato la kgonthe ka gona. Diphihlelo tše ge di kopane di nkgodiša gore ka ge ke le Hlatse ya Jehofa, ke gare ga Bakriste ba therešo.—Johane 13:34, 35.

KAMOO KE ILEGO KA HOLEGA KA GONA:

Ga ke sa ikwa ke se na mohola e bile ke itlhobogile. Bjale bophelo bja ka bo tloga bo na le morero. Ka ge ke le mmoledi wa ditaba tše dibotse wa nako e tletšego modirong wa go ruta ka Beibele wa Dihlatse tša Jehofa, ke swaregile ka go ruta ba bangwe ditherešo tše di kgahlišago tša Beibele go e na le go tshwenyega kudu ka bofofu bja ka. Le gona ke na le tokelo ya go hlankela ke le mogolo wa phuthego le go nea dipolelo tša phatlalatša tšeo di theilwego Beibeleng diphuthegong tša lefelong la gešo. Gape ke bile le tokelo ya go nea dipolelo tšeo di theilwego Beibeleng dikopanong tša selete moo go tlago batho ba dikete.

Ke nea polelo ke diriša Beibele ya ka ya mongwalo wa Braille

Ka 2010, ke ile ka aloga Sekolong sa Tlwaetšo ya Bodiredi (seo ga bjale se bitšwago Sekolo sa Baebangedi ba Mmušo) seo se bego se swaretšwe kua El Salvador. Sekolo se se ile sa ntlhamela go phetha boikarabelo bja ka gabotse ka phuthegong. Go hwetša tlwaetšo ye go ntirile gore ke ikwe ke tšeelwa godimo kudu le go ratwa ke Jehofa Modimo, yo a ka dirago gore motho le ge e le mang a swanelegele modiro wa gagwe.

Jesu o itše: “Go na le lethabo le legolo go neeng go feta go amogeleng.” (Ditiro 20:35) Lehono, nka bolela ka kgodišego gore ke thabile, le gore gaešita le ge nakong e fetilego ke be ke sa nagane le ganyenyane gore go ka kgonega, bjale gona ke ikwa nka thuša ba bangwe.

^ par. 13 Bakeng sa tsebišo ya mabapi le lebaka leo ka lona Modimo a dumeletšego bokgopo, bona kgaolo 11 ya puku ya Ke Eng Seo ge e le Gabotse Beibele e se Rutago? yeo e gatišitšwego ke Dihlatse tša Jehofa.