Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

O KA THUŠWA KE ENG GE O NA LE STRESS?

Dilo Tšeo o ka di Dirago ge o na le Stress

Dilo Tšeo o ka di Dirago ge o na le Stress

Ge o nyaka go fenya stress, o swanetše go nagana ka dilo tša bohlokwa bophelong bja gago. Ka mohlala, nagana ka bophelo bja gago, tsela yeo o phedišanago le batho ba bangwe ka yona, dilo tšeo o nyakago go di fihlelela le dilo tšeo o di etišago pele bophelong bja gago. Sehlogong se, o tlo kwa ka dikeletšo tša Beibele tšeo di ka go thušago go lwantšha stress goba mohlomongwe le go se fokotša.

Tshwenyega ka tša Lehono Feela

MATEO 6:34 e re: “Le ka mohla le se ke la belaela ka letšatši le le latelago, gobane letšatši le le latelago le tla ba le dipelaelo tša lona.”

Seo se ra gore’ng? Go belaela ke karolo ya bophelo. Eupša o se ke wa oketša dipelaelo tša lehono ka tša letšatši le le latelago. Leka go tshwenyega ka dilo tša lehono feela.

  • Stress se ka dira gore o be le dipelaelo. O ka thušwa ke’ng go se lwantšha? Sa pele, gopola gore dilo tše dingwe tšeo di bakago stress, re ka se di tšhabele. Go tshwenyega ka dilo tšeo o ka se di tšhabelego go tlo dira gore o swarwe ke stress le go feta. Sa bobedi, gopola gore gantši dilo tšeo re naganago gore di ka direga, ga di ke di direga.

O se ke wa Letela Dilo tše di sa Kgonegego

JAKOBO 3:17 e re: “Bohlale bjo bo tšwago godimo . . . bo lekalekane.”

Seo se ra gore’ng? O se ke wa letela gore dilo di dule di sepela gabotse. O se ke wa letela dilo tšeo di sa kgonegego go batho ba bangwe, goba go wena.

  • Tseba dilo tšeo o di kgonago le tšeo o sa di kgonego gomme o tsebe le dilo tšeo batho ba bangwe ba di kgonago le tšeo ba sa di kgonego. Ge o dira bjalo, o tlo dira gore wena le batho ba bangwe le se ke la ba le stress gomme la thaba. Gape eba motho wa metlae goba wa go segasega. Ge o sega, le ge dilo di sa sepele gabotse, o iphokoletša stress e bile o tla thaba.

Tseba Seo se go Bakelago Stress

DIEMA 17:27 e re: “Motho wa temogo o na le moya o fodilego.”

Seo se ra gore’ng? Go se ikwe gabotse go ka dira gore o se nagane gabotse, ka gona leka go dula o theošitše maswafo.

  • Tseba dilo tšeo di go bakelago stress le gore o itshwara bjang ge o na le stress. Ka mohlala, ge o ikwa o na le stress, ipotšiše gore o tshwenywa ke eng, gore o ikwa bjang le gore o itshwara bjang. Mohlomongwe o ka ba wa ngwala dilo tšeo fase. Go tseba gore o bjang ge o swerwe ke stress go tlo go thuša go se lwantšha. Gape nagana gore o ka dirang go fokotša dilo tšeo di go bakelago stress. Ge e ba o sa kgone go dira bjalo, gona nyaka ditsela tšeo di ka go fokoletšago stress seo. Mohlomongwe o ka swanelwa ke go lokiša tsela yeo o dirago mešomo ya gago ka yona le tsela yeo o šomišago nako ya gago ka yona.

  • Leka go lebelela dilo go tšwa mahlakoreng ka moka. Selo seo se go bakelago stress, go yo mongwe e ka no se be bothata. Go ya le gore o lebelela dilo bjang. Ekwa ka ditšhišinyo tše tharo tše di latelago:

    1. O se ke wa kitimela go ahlola batho ba bangwe. A re re o eme laeneng, ke moka motho yo mongwe a tsena ka pele ga gago. Ge o ka ipotša gore motho yoo o go nyaditše, o tlo befelwa. Go e na le go mo ahlola, ipotše gore o na le lebaka le le kwagalago la go dira seo. Seo se ka go fokoletša stress.

    2. Ge o lebane le boemo bjo itšego, nagana ka mehola ya boemo bjoo. A re re o emetše go tsena ka ngakeng goba o eme boemafofaneng, o ka dirang gore o se ke wa fela pelo? Mohlomongwe o ka tšwa o bala puku e itšego, wa feleletša mošomo o itšego goba wa bala di email.

    3. Naganela pele. Ipotšiše gore: ‘Na bothata bjo ke bogolo moo e lego gore bo sa tlo ntshwenya le ka moswana goba beke e tlago?’ Tseba phapano magareng ga bothata bja go se re selo le bjo bogolo.

Dira Dilo ka Thulaganyo

1 BAKORINTHE 14:40 e re: “Dilo ka moka di dirwe ka bothakga le ka thulaganyo.”

Seo se ra gore’ng? Se ra gore o dire dilo ka thulaganyo bophelong bja gago.

  • Ka moka ga rena re nyaka gore dilo di re sepelele gabotse bophelong. Selo se sengwe seo se ka hlakahlakanyago bophelo bja gago le go go bakela stress, ke go dira dilo ka motsotso wa mafelelo. Seo se ka dira gore mešomo ya gago e pakelane. Leka go diriša ditšhišinyo tše pedi tše di latelago:

    1. Tseba gore o nyaka go dira eng, neng le gona bjang, gomme o se ke wa fetoša monagano.

    2. Tseba seo se dirago gore o dire dilo ka motsotso wa mafelelo, ke moka o se lwantšhe.

O se ke wa Kitimiša Bophelo bja Maemo

MMOLEDI 4:6 e re: “Seatla se se tletšego khutšo se phala diatla tše pedi tše di tletšego boitapišo gotee le go kitimiša phefo.”

Seo se ra gore’ng? Batho bao ba ratago mošomo wa bona ka mo go feteletšego ga ba thabele “boitapišo” bja diatla tša bona. Ba ka ikhwetša ba lapile e bile ba se na nako ya go thabela seo ba se šometšego.

  • O se ke wa rata mošomo kudu le tšhelete. Ga se gore ge o na le tšhelete e ntši, seo se tlo dira gore o thabe le go go fokoletša stress. Ge e le gabotse, go ba le tšhelete e ntši go ka go bakela stress. Mmoledi 5:12 e re: “Mohumi ga a robale ka baka la boati bja dilo tšeo a nago le tšona.” Ka gona, leka go phema dikoloto.

  • Iphe nako ya go iketla. Ge o dira dilo tše o di ratago, o iphokoletša stress. Eupša go itloša bodutu ka go no bogela TV go ka no se go thuše.

  • Tseba gore o swanetše go diriša neng dilo tša thekinolotši. Phema go dula o bula di email, melaetša goba go tsena go social media. Ge o ikhuditše, o se ke wa bula melaetša ya mošomong ntle le ge e ba o gapeletšega.

Hlokomela Bophelo bja Gago

1 TIMOTHEO 4:8 e re: “Go tlwaetša mmele go [a] hola.”

Seo se ra gore’ng? Go itšhidulla ka mehla go thuša gore o se ke wa babjababja.

  • Phela ka tsela yeo e ka se go bakelego malwetši. Go dula o itšhidulla go ka dira gore o ikwe o le gabotse e bile gwa dira gore o kgone go lwantšha stress. Eja dijo tše di nago le phepo e bile o se ke wa ba le mokgwa wa go itima dijo. Kgonthišetša gore o robala ka mo go lekanego.

  • Phema go nyaka go tloša stress ka dilo tšeo di ka go gobatšago, tše bjalo ka go kgoga motšoko, di-drugs, go diriša dipilisi gampe goba go nwa bjala kudu. Go dira dilo tše go ka go okeletša stress, mohlomongwe gwa go lwatša le go go jela tšhelete.

  • Ge e ba o sa kgone go laola stress sa gago, eya sepetlele. O se ke wa tšhaba go kgopela thušo.

Tseba Dilo Tšeo di Swanetšego go tla Pele

BAFILIPI 1:10 e re: “Le kgonthišetše dilo tše bohlokwa kudu.”

Seo se ra gore’ng? Tseba dilo tšeo di tlago pele bophelong bja gago.

  • Tseba mešomo yeo o swanetšego go e dira pele. Se se tlo go thuša gore o kgone go dira mešomo ya bohlokwa pele le go tseba gore ke efe yeo o ka tšwago o e emišitše. E bile o tlo kgona go tseba yeo o ka kgopelago thušo ka yona le yeo o ka e tlogelago.

  • Kgetha beke e itšego gomme o ngwale nako yeo o e feditšego o dira dilo tše itšego. Ka morago ga moo, bona gore o ka diriša nako ya gago bjang gabotse. Ge o kgona go laola nako ya gago, o tlo iphokoletša stress.

  • Ipeele nako ya go khutša. Gaešita le go khutša ganyenyane go ka go fokoletša stress.

Nyaka Motho yo a ka go Thušago

Diema 12:25 e re: “Pelaelo e lego pelong ya motho e tla e imela, eupša lentšu le lebotse le tla e thabiša.”

Seo se ra gore’ng? Go kwa mantšu a botho le ao a bontšhago kwelobohloko go ka dira gore o ikwe o le kaone.

  • Boledišana le motho yo a ka go kwešišago. Motho yoo a ka go thuša gore o bone dilo gabotse, goba a go thuša go hwetša tharollo ya bothata bja gago. Go no botša motho yo mongwe kamoo o ikwago ka gona go ka dira gore o ikwe o le kaone.

  • Kgopela thušo. Mohlomongwe o ka ngwathela ba bangwe mošomo wa gago goba la thušana.

  • Ge e ba go na le motho yo a go bakelago stress mošomong, nagana ka seo se ka go thušago. Ka mohlala, o ka botša motho yoo ka botho le ka bohlale gore o ikwa bjang ka tsela yeo a go swarago ka yona. (Diema 17:27) Ge e ba seo se pala, leka go fokotša nako yeo o e fetšago o na le yena.

Ithekge ka Modimo

MATEO 5:3 e re: “Go thaba bao ba lemogago gore ba nyaka dilo tša moya [goba keletšo ya Modimo].”

Seo se ra gore’ng? Mo bophelong, ga re no hloka dijo, diaparo le madulo. Eupša re hloka le keletšo ya Modimo. E le gore re thabe, re swanetše go lemoga gore re hloka keletšo yeo, re be re leke ka gohle go e hwetša.

  • Go rapela go ka go thuša kudu. Modimo o re ‘lahlela dipelaelo tša gago ka moka go yena, gobane o a go hlokomela.’ (1 Petro 5:7) Go rapela le go naganišiša ka dilo tše dibotse go ka thuša go ba le khutšo ya monagano.—Bafilipi 4:6, 7.

  • Bala dilo tšeo di tla dirago gore o gwerane le Modimo. Ditaba tše di lego ka makasineng wo di tšwa ka Beibeleng, di ngwaletšwe go re fa keletšo ya Modimo. E bile di re thuša go ba le “bohlale le tlhaologanyo.” (Diema 3:21) Thoma gona bjale go ipalela Beibele. O ka napa o thoma ka puku ya Diema.