Jesu o itše: “Setšhaba se tla tsogela setšhaba gomme mmušo wa tsogela mmušo, go tla ba le ditšhišinyego tše dikgolo tša lefase, go be le leuba la malwetši le tlhaelelo ya dijo lefelong le lengwe ka morago ga le lengwe.” (Luka 21:10, 11) Ge dilo tše ka moka di direga ka nako e tee, di be di tla bontšha tlwaa gore “Mmušo wa Modimo o batametše.” Na dilo tše ka moka di šetše di direga lefaseng ka moka? A re boneng mehlala e sego kae.

1. DINTWA

Ka 1914, go ile gwa ba le ntwa e kgolo kudu yeo e fetago dintwa ka moka tšeo di kilego tša ba gona. Gantši ge boradihistori ba bolela ka ngwaga wa 1914 ba re ga o lebalege, ka gobane ke ngwaga woo ntwa ya pele ya lefase e thomilego ka wona. Ntweng yeo, ke moo go ilego gwa thongwa go dirišwa dipomo tša go thuntšhwa ka difofane le ka dikoloi tša mašole, dithunya tša go ntšha dikolo tše dintši (machine guns), dikgase tše kotsi le dibetša tše dingwe tše kotsi. Ntwa ya mathomo ya lefase e ile ya dira gore go be le ntwa e nngwe ya bobedi ya lefase. Ntweng yeo ya bobedi ya lefase, go ile gwa dirišwa dipomo tše kotsikotsi. Ga e sa le go tloga ka 1914, go bile le dintwa tše dintši mafelong a mantši, gomme dintweng tšeo go hwile batho ba bantši kudu.

2. DITŠHIŠINYEGO TŠA LEFASE

Britannica Academic e re: “Ngwaga le ngwaga go ba le ditšhišinyego tša lefase tšeo e ka bago tše 100, tšeo di bakago tshenyo e kgolo.” Pego e nngwe ya United States Geological Survey e re: “Ga e sa le go tloga ka ngwaga wa bo-1900, go letetšwe gore go be le ditšhišinyego tša lefase tše 16 tše dikgolo. Seo se ka direga ka ngwaga le ge o le ofe.” Ba bangwe ba nagana gore lehono go ba le ditšhišinyego tša lefase tše dintši ka gobane ba kgona go di bona le pele di ka direga. Eupša go sa šetšwe gore seo ke nnete goba ga se nnete, taba ke gore lehono ditšhišinyego tša lefase tše dikgolo di bolaya batho ba bantši le go tlogela ba bantši ba sokola.

 3. GO HLOKEGA GA DIJO

Gantši dintwa, bosenyi, go wa ga ikonomi, mathata a tša temo le maemo a mabe a tša leratadima, di dira gore batho ba hloke dijo. Pego ya 2018 ya World Food Programme e re: “Batho ba 821 milione lefaseng ka moka ga ba na dijo, mola ba 124 milione bona ba bolawa ke tlala le go feta.” Ngwaga le ngwaga bana bao ba fetago ba 3 milione ba bolawa ke phepompe.

4. MALWETŠI A KOTSI A MEHUTAHUTA

Kgatišo e nngwe ya World Health Organization e re: “Ga e sa le go tloga ka 2001, go bile le malwetši a mantši a mehutahuta. Malwetši a kgale a bjalo ka kholera, letšhollo le kotsi le mpshikela o kotsi wo o bitšwago plague a boile, gomme go sa tšwa go tšwelela a mangwe a mafsa a bjalo ka SARS (e lego bolwetši bjo bo dirago gore motho a se kgone go hema gabotse), MERS (e lego flu yeo gantši e swarago dikamela) flu e kotsi e sa tlwaelegago, Ebola le Zika. Le ge dingaka le borasaese ba ithutile mo gontši ka malwetši, ga ba kgone go fodiša malwetši ka moka.

5. MOŠOMO WA GO RUTA BATHO KA MODIMO LEFASENG KA MOKA

Jesu o boletše selo se sengwe gape seo re tlago go bona ka sona gore Mmušo wa Modimo o batametše. O itše: “Ditaba tše tše dibotse tša Mmušo [wa Modimo] di tla bolelwa lefaseng ka moka gore e be bohlatse go ditšhaba tšohle, ke moka bofelo bo tla tla.” (Mateo 24:14) Le ge ka moka ga rena re welwa ke mathata mo lefaseng, go na le batho bao ba fetago 8 milione bao ba tšwago merafong ka moka, bao ba rutago ba bangwe ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo. Ba dira se dinageng tše 240 e bile ba diriša maleme a ka godimo ga a 1 000. Ruri ditaba tše dibotse tša Mmušo wa Modimo ga sa nka tša bolelwa kudu ka tsela ye!

Dilo ka moka tšeo Jesu a boletšego ka tšona di a direga lehono. Ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore re tsebe dilo tše? Ke ka gobane Jesu o itše: “Ge le bona dilo tše di direga, le tsebe gore Mmušo wa Modimo o batametše.”—Luka 21:31.

Dilo tšeo Jesu a boletšego ka tšona gore di tla direga mehleng ya bofelo, di re thuša go kwešiša gore Mmušo wa Modimo o thomile go buša legodimong ka 1914. a Ngwageng woo, Modimo o ile a kgetha Morwa wa gagwe e lego Jesu Kriste gore e be Kgoši ya Mmušo wa gagwe. (Psalme 2:2, 4, 6-9) Kgauswinyane Mmušo wa Modimo o tlo buša mo lefaseng, gomme wa fediša mebušo ka moka ya batho le go dira gore lefase ka moka e be Paradeise gore batho ba phele go lona ka mo go sa felego.

Kgauswinyane re tlo bona ge Modimo a araba thapelo yeo Jesu Kriste a rilego re e rapele ge a be a re: “Mmušo wa gago a o tle. Thato ya gago a e direge le mo lefaseng bjalo ka ge e direga legodimong.” (Mateo 6:10) Eupša Mmušo wa Modimo o be o dutše o dira eng legodimong ga e sa le o thoma go buša ka 1914? Le gona Mmušo wa Modimo o tlo re direla eng ge o tlo fediša mebušo ka moka ya batho mo lefaseng?