Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Ke’ng Seo se ka go Thušago go Tlwaela Phuthego e Mpsha?

Ke’ng Seo se ka go Thušago go Tlwaela Phuthego e Mpsha?

NA O kile wa hudugela phuthegong e mpsha? Ge e ba go le bjalo o ka dumelelana le Jean-Charles, yo a ilego a re: “Ga go bonolo go tlwaela phuthego e mpsha mola o thuša lapa la gago go ba le segwera se tiilego le Jehofa.” Ge o eya go dula lefelong le lengwe o ka swanelwa ke go nyaka mošomo, madulo le dikolo tše diswa. Ba bangwe ba ka swanelwa ke go tlwaelana le maemo a leratadima, tsela yeo batho ba dirago dilo ka yona le tšhemo e mpsha.

Nicolas le Céline ba ile ba lebeletšana le bothata bjo bongwe. Ba ile ba hwetša kabelo go tšwa lekaleng la France ya gore ba ye phuthegong e mpsha. Ba re: “Mathomong re be re thabile eupša ka morago re ile ra nyama ka ge re be re hlologela bagwera ba rena. Re be re sa tlwaela bana babo rena ba phuthegong yeo e mpsha.” a Ke’ng seo se ka go thušago gore o thabele go ba ka phuthegong e mpsha? Ba bangwe ba ka thuša bjang? Wena le batho ba bangwe ka phuthegong le ka kgothatšana bjang?

DILO TŠE NNE TŠEO DI KA GO THUŠAGO

Ithekge ka Jehofa

1. Ithekge ka Jehofa. (Ps. 37:5) Kgaetšedi Kazumi, yo a dulago Japan, o ile a swanelwa ke go tlogela phuthego yeo a bego a le go yona ka mengwaga e 20 ge monna wa gagwe a be a hwetša mošomo lefelong le lengwe. O ile a dira’ng gore Jehofa a mo thekge? O re: “Ke ile ka tšhollela Jehofa sa mafahleng, ka mmotša ka tsela yeo ke bego ke ikwa ka yona le dilo tšeo di bego di ntshwenya. Ka mehla ge ke be ke rapela o be a nnea matla ao ke bego ke a hloka.”

O ka dira’ng gore o ithekge ka Jehofa kamoo go oketšegilego? Go swana le ge mohlare o nyaka meetse gore o gole, le tumelo ya rena e hloka go nošetšwa. Nicolas yo re boletšego ka yena pejana, o bone gore go naganišiša ka mehlala ya banna ba go swana le Aborahama, Jesu le Paulo e lego banna bao ba ilego ba ineela go Jehofa, go dirile gore a tshepe gore o tlo mo thekga. Ge eba o ithuta Beibele ka mehla o tlo kgona go lebeletšana le diphetogo tšeo di bago gona bophelong bja gago, e bile o tlo ithuta le dilo tše dingwe tšeo o ka di dirišago go kgothatša batho ba bangwe ka phuthegong yeo o yago go yona.

O se ke wa bapetša phuthego e mpsha le ya kgale

2. O seke wa bapetša phuthego ya kgale le e mpsha. (Mmo. 7:10) Ge Jules a be a hudugela United States o ile a lemoga gore batho ba moo ga ba swane le ba Benin moo a tšwago gona. O re: “Ke be ka nagana gore ke swanetše go botša motho yo mongwe le yo mongwe yo ke kopanago le yena ka bophelo bja ka.” O ile a ipea lekatana ka gobane a lemogile gore bana babo le dikgaetšedi ga ba dire dilo go swana le yena. Eupša ka morago ga go tlwaelana le bona o ile a thoma go ba lebelela gabotse. O re: “Ke lemogile gore batho lefaseng ka moka ba a swana ba no ba ba sa dire dilo go swana. Go bohlokwa go amogela tsela yeo batho ba dirago dilo ka yona le ge e sa swane le tsela yeo rena re tlwaetšego go dira dilo ka yona.” Phema go bapetša phuthego yeo o yago go yona le yeo o tšwago go yona. Kgaetšedi wa mmulamadibogo yo a bitšwago Anne-Lise, o re: “Ga se ka ya phuthegong e mpsha go hwetša dilo tšeo ke di tlogetšego morago eupša ke nyaka go ithuta dilo tše mpsha.”

Bagolo le bona ga se ba swanela go bapetša diphuthego. Ga se phošo go dira dilo ka tsela e fapanego. Go bohlokwa gore o tlwaele tsela yeo phuthego e mpsha e dirago dilo ka yona pele o ka dira ditšhišinyo. (Mmo. 3:​1, 7b) Go kaone gore o bee mohlala o mobotse go ena le go nyaka gore batho ba dire dilo ka tsela yeo wena o e nyakago.—2 Bakor. 1:24.

Šoma ka thata

3. Dula o swaregile. (Bafil. 1:27) Le ge go huduga go na le mošomo o montšhi, iphe nako ya go dira dilo tše bohlokwa go swana le go ya dibokeng kapelapela o sa fihla. Ge e ba o sa be gona dibokeng ka mehla batho ba phuthegong yeo e mpsha ba ka se kgone go go thekga. Kgaetšedi Lucinda, yo a ilego a hudugela Afrika Borwa le barwedi ba gagwe ba babedi o re: “Bagwera ba ka ba ile ba nkgothaletša gore ke tlwaelane le batho ba phuthego e mpsha gomme ke šome le bona tšhemo ke tšee le karolo dibokeng. Re ile ra botša le bana babo rena gore ba ka swarela seboka sa tšhemo legaeng la rena.”

Go “šoma gotee” le bana beno ba phuthego e mpsha go tlo go thuša gore o tiiše tumelo ya gago le go tiiša ya batho ba bangwe. Anne-Lise, yo go boletšwego ka yena pejana o re bagolo ba ile ba mo kgothaletša gore a šome tšhemo le motho yo mongwe le yo mongwe ka phuthegong e mpsha. Go bile le mafelelo afe? O re: “Se se ile sa nthuša go bona gore ke karolo ya phuthego. Le gona go ithaopela go hlwekiša lego hlokomela Holo ya Mmušo go tlo go thuša go bona gore o karolo ya phuthego. Ge o dutše o šoma ka thata o tlo kgona go bona gore o gae ga mahlaku.”

Dira bagwera

4. Dira bagwera. (2 Bakor. 6:​11-13) Go bontšha gore o na le taba le batho ba bangwe ke tsela e kaone ya go dira bagwera. Ka gona, iphe nako pele ga diboka le ka morago ga tšona gore o dumediše batho ba bangwe le go ba tseba gakaone. Leka go tseba maina a bona. Go gopola maina a batho ba bangwe le go batamelega go tlo dira gore o gwerane le bona.

Go e na le go ikgapeletša gore o be motho yo o sego yena dira gore bana beno le dikgaetšedi ba baswa ba go tsebe kamoo o lego ka gona. Ekiša Lucinda yo a boletšego gore: “Re na le bagwera ba bantšhi gona bjale ka gore re be re memela bana babo rena legaeng la rena.”

“AMOGELANANG”

Batho ba bangwe ba ka tšhošwa ke go tsena Holong ya Mmušo yeo e tletšego batho bao ba sa ba tsebego. O ka thuša bjang batho ba baswa? Moapostola Paulo o itše: “Amogelanang go etša ge Kriste le yena a re amogetše.” (Baroma 15:7) Bagolo ba ka ekiša Kriste ka go dira gore batho ba baswa ba ikwe ba amogelegile. (Bona lepokisi leo le rego, “ Ke’ng se se ka Dirago Gore Dilo di Sepele Gabotse?”) Motho yo mongwe le yo mongwe ka phuthegong go akaretša le bana, a ka dira gore batho ba ikwe ba amogelegile.

Go amogela batho ba bangwe go ka akaretša go ba memela ka legaeng la gago le go ba thuša ka dilo tšeo ba di hlokago. Ka mohlala, kgaetšedi yo mongwe o ile a ipha nako ya go bontšha yo a sa tšwago go fihla kamoo toropo ya bona e lego ka gona le go mo hlalosetša kamoo dinamelwa tša batho bohle di šomago ka gona. Seo se ile sa thuša kgaetšedi yoo yo moswa gore a ikwe a le gae ga mahlaku.

SEBAKA SE SEBOTSE SA GO GOLA

Ge tšie e dutše e gola, e hlobola letlalo la yona ka makga a mmalwa pele maphego a yona a ka kgona go e thuša go fofa. Ka mo go swanago, ge o hudugela phuthegong e mpsha o swanetše go tlogela dilo tšeo di ka go šitišago go hlankela Jehofa o thabile. Nicolas le Céline ba re: “Go hudugela phuthegong e mpsha e ka ba tlwaetšo e botse. Go tlwaela batho ba baswa le mafelo a maswa go re thušitše gore re hlagolele dika tše dingwe.” Jean-Charles, yo re boletšego ka yena mathomong o bolela kamoo lapa la gagwe le holegilego ka gona, o re: “Go huduga go thušitše bana ba rena gore ba gole tumelong. Ka morago ga dikgwedi tše sego kae morwedi wa rena o ile a thoma go hwetša dikabelo tša dibokeng tša gare ga beke gomme morwa wa rena a ba mogoeledi yo a sa kolobetšwago.”

O ka dira’ng ge eba o sa kgone go huduga, mohlomongwe go ya mo go nago le tlhokagalo? O ka diriša ditšhišinyo tše re boletšego ka tšona phuthegong yeo o lego go yona. O ka ithekga ka Jehofa wa dira dilo tše dintšhi ka phuthegong, go dira tšhemo le batho ba bangwe le go dira bagwera ba baswa. Mohlomongwe o ka ipha nako ya go thuša batho ba bangwe ka dilo tšeo ba di hlokago, e ka ba e le ba baswa goba bao ba hlokago. Ka ge lerato e le seka se se segolo go Bakriste ba therešo, ge o thuša ba bangwe o ka batamela kgauswi kudu le Jehofa. (Joh. 13:35) O ka kgodišega gore “Modimo o kgahlišwa ke dihlabelo tše bjalo.”—Baheb. 13:16.

Bakriste ba bangwe ba ile ba thabela go hudugela phuthegong e nngwe le ge ba na le mathata, le wena o ka thaba! Kgaetšedi Anne-Lise o re: “Go hudugela phuthegong e mpsha go nthušitše gore ke dire bagwera, ga bjale ke kgodišegile gore ge o e ya phuthegong e mpsha Jehofa o tlo go thekga.” Jules yena o re: “Ga ke sa ikwa ke nnoši ka baka la bagwera bao ke ba dirilego. Gona bjale go ka ba thata kudu go tlogela phuthego yeo ke lego go yona.”

a Bala sehlogo seo se rego: “Go Lebeletšana le go Hlologela Gae Tirelong ya Modimo,” ka go Morokami wa May 15, 1994.