Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

 TABA YA LETLAKALA LA KA NTLE

Mogwera wa Kgonthe ke wa Mohuta Mang?

Mogwera wa Kgonthe ke wa Mohuta Mang?

KA December 25, 2010, mosadi yo mongwe wa nywaga e 42 kua Brithania o ile a ngwala molaetša wa gore o nyaka go ipolaya Wepesaeteng yeo e tumilego ya go dira bagwera. Molaetša wa gagwe o be o tloga o bontšha gore o hloka thušo. Le ge mosadi yo a be a na le bao go thwego ke bagwera ba dikete Wepesaeteng yeo, ga go le o tee wa bona yo a ilego a mo thuša. Maphodisa a ile a hwetša setopo sa gagwe letšatšing le le latelago. O be a ipolaile ka go nwa dihlare ka mo go feteletšego.

Thekinolotši ya lehono e re kgontšha go ba le seo go thwego ke bagwera ba makgolo goba gaešita le ba dikete inthaneteng ka go fo tsenya maina a bona lelokelelong la rena la maina ka khomphutheng. Le gona ge e ba re nyaka go kgaotša segwera le yo mongwe wa bona, re fo phumola leina la motho yoo lelokelelong la rena. Lega go le bjalo, tiragalo e sehlogo ya mosadi wa kua Brithania e utolla therešo e makatšago—batho ba bantši ga ba na bagwera ba kgonthe. Ge e le gabotse, nyakišišo e nngwe e bontšhitše gore gaešita le ge mekgwa ya poledišano e oketšegile, palo ya bagwera ba rena ba kgonthe e theogile.

Go swana le batho ba bantši, mohlomongwe o dumela gore bagwera ba kgonthe ba bohlokwa. Le gona, o ka lemoga gore go ba mogwera wa kgonthe go akaretša se se fetago go kgotla dilinki sekirining sa khomphuta goba sa smartphone. Wena o nyaka mogwera wa mohuta mang? O ka ba mogwera wa kgonthe bjang? Go nyakega’ng gore o be le segwera se se swarelelago?

Ela hloko melao ya motheo e mene e latelago yeo e ka go hlahlago, gomme o bone kamoo keletšo e šomago ya Beibele e ka go thušago gore o be mohuta wa motho yoo batho ba bangwe ba ka nyakago gore e be mogwera wa bona.

 1. Bontšha Gore o Tloga o Tshwenyega ka ba Bangwe

Segwera sa kgonthe se akaretša boikgafo. Ka mantšu a mangwe mogwera yo botse o ikwa a na le boikarabelo bjo itšego ka wena, gomme o tloga a tshwenyega ka wena. Ke therešo gore bobedi bja lena le swanetše go dira se, e bile go nyakega boikgafo le go šoma ka thata. Lega go le bjalo, le ka se itshole ge le ka dira seo. Ipotšiše gore: ‘Na ke ikemišeditše go ikgafa, go diriša nako ya ka le dilo tša ka bakeng sa mogwera wa ka?’ Gopola, gore o be le mogwera yo botse le wena o swanetše gore o be mogwera yo botse.

SEO BATHO BA SE LETETŠEGO GO MOGWERA

Irene: “Go swana le ge o lema serapa se sebotse, go aga segwera go tšea nako e telele e bile go nyaka tlhokomelo. Thoma ka go ba mogwera yo botse. Eba botho gomme o kgahlegele ba bangwe. Gape ikemišetše go gafa nako ya gago ge e ba o nyakega.”

Luis Alfonso: “Batho ba mehleng yeno ba kgothaletša go ba le moya wa boithati go e na le wa boikgafo. Ka gona ke selo se sebotse ge motho yo mongwe a go bontšha botho a sa letela gore a hwetše se sengwe ka morago.”

KE ENG SEO BEIBELE E SE BOLELAGO?

“Ka mo le nyakago batho ba le dira ka gona, le lena le ba direng ka wona mokgwa woo. Tlwaelang go fa gomme batho ba tla le fa.” (Luka 6:31, 38) Mo Jesu o be a kgothaletša moya wa go hloka boithati le wa go fa. Go fa ka tsela yeo go tiiša segwera se sebotse. Ge e ba o fišegela go thuša bagwera ba gago ntle le go letela gore o hwetše se sengwe go bona, ke ga tlhago gore ba ikwe ba gogelwa go wena.

2. Boledišana Gabotse le Bagwera ba Gago

Segwera sa kgonthe se ka se atlege ntle le gore le boledišane ka mehla. Ka gona boledišanang ka dilo tšeo le di thabelago. Theetša ge mogwera wa gago a bolela, gomme o hlomphe dipono tša gagwe. Ge go kgonega, mo rete le go mo kgothatša. Ka dinako tše dingwe go ka nyakega gore o eletše goba o phošolle mogwera wa gago, gomme ga se ka mehla go lego bonolo. Lega go le bjalo, mogwera yo a botegago o tla ba le sebete sa go go botša ge o dirile phošo e kgolo le go go nea tlhahlo ka temogo.

SEO BATHO BA SE LETETŠEGO GO MOGWERA

Juan: “Mogwera wa kgonthe ga se a swanela go tšhaba go bolela dipono tša gagwe, ka mo go swanago ga a befelwe ge e ba o sa dumelelane le yena.”

Eunice: “Ke tloga ke rata bagwera bao ba ikemišeditšego go fetša nako le nna le bao ba ntheetšago, kudukudu ge ke na le mathata.”

Silvina: “Bagwera ba kgonthe ke bao ba go botšago therešo—gaešita le ge ba tseba gore seo se tla go kweša bohloko—ka gobane ba go kganyogela tše dibotse.”

KE ENG SEO BEIBELE E SE BOLELAGO?

“Motho yo mongwe le yo mongwe a akgofele go kwa, a diege go bolela a be a diege go galefa.” (Jakobo 1:19) Bagwera ba kgonthe ba rata go theetšwa ka mehla. Lega go le bjalo, go laola poledišano go fetiša kgopolo ya gore dipono tša gago di bohlokwa go feta tša ba bangwe. Ka gona theetša ka kelohloko ge mogwera a kganyoga go go ntšhetša sa mafahleng. Le gona o se ke wa befelwa ge a go botša therešo. Diema 27:6 e re: “Dintho tšeo di bakwago ke motho yo o mo ratago di bakwa ka go botega.”

 3. O se ke wa Letela mo Gontši Kudu

Ge re dutše re tlwaelana le mogwera wa rena, ke moo gantši re bonago le mafokodi a gagwe. Bagwera ba rena ga se ba phethagala, go swana le rena. Ka gona, ga se ra swanela go letela gore bagwera ba rena e be ba phethagetšego. Go e na le moo, re dira gabotse ge re tšeela godimo dika tša bona tše dibotse le go amogela mafokodi a bona.

SEO BATHO BA SE LETETŠEGO GO MOGWERA

Samuel: “Gantši re nyaka batho ba bangwe ba dire dilo tšeo le rena di re palelago. Ge e ba re lemoga diphošo tša rena le go nyakega ga gore re lebalelwe, gona re tla ikemišetša go lebalela ba bangwe.”

Daniel: “Amogela therešo ya gore bagwera ba gago ba tla dira diphošo. Ge go rotoga mathata, ke mo gobotse ge re a rarolla le semeetseng gomme re leka ka thata go a lebala.”

KE ENG SEO BEIBELE E SE BOLELAGO?

Na o ikemišeditše go lebalela?—Bakolose 3:13, 14

“Ka moka ga rena re kgopša gantši. Ge e ba motho a sa kgopše ka lentšu, gona ke motho yo a phethagetšego, yo a kgonago go laola mmele wa gagwe ka moka bjalo ka ge eka ke ka ditomo.” (Jakobo 3:2) Go lemoga therešo ye e bonolo go tla re thuša gore re kwešiše bagwera ba rena gabotse. Se se tla feleletša ka gore re hlokomologe diphošo tše dinyenyane le mafokodi ao a ka bago a re tena. Beibele e re: “Tšwelang pele le kgotlelelana gomme le lebalelana ka bolokologi le ge e ba motho a na le lebaka la go ba le pelaelo ka yo mongwe. . . . Eupša ka godimo ga dilo tše ka moka, aparang lerato gobane ke setlemo se se phethagetšego sa botee.”Bakolose 3:13, 14.

 4. Katološa Segwera sa Gago

Ke therešo gore re swanetše go kgetha ka kelohloko batho bao re gweranago le bona. Eupša seo ga se bolele gore re swanetše go gwerana feela le batho ba nywaga e itšego goba ba setlogo se itšego. Go kgahlegela batho ba nywaga ka moka, ditšo tše dingwe gotee le ba ditšhaba tše dingwe go tla humiša maphelo a rena.

SEO BATHO BA SE LETETŠEGO GO MOGWERA

Unai: “Go dira segwera le dithaka tša gago feela le bao le ratago dilo tše di swanago, go swana le go apara seaparo sa mmala woo o o ratago ka mehla. Go sa šetšwe gore o rata mmala woo gakaakaang, go tla fihla nako yeo o ka se sa hlwago o go kgahla.”

Funke: “Go katološa segwera sa ka go dirile gore ke gole tsebong. Ke ithutile go tlwaelana le batho ba nywaga le ditlogo ka moka, gomme seo se dirile gore ke rate batho le go ba yo a fetofetogago le maemo. E bile bagwera ba ka ba tloga ba rata seo.”

Na o katološetša segwera sa gago bathong ba mehuta ka moka?—2 Bakorinthe 6:13

KE ENG SEO BEIBELE E SE BOLELAGO?

“Ka gona ke bolela bjalo ka ge go bolelwa le bana, ke re le dire se se swanago le go rena ka gore le lena le katološeng lerato leo le lego dipelong tša lena.” (2 Bakorinthe 6:13) Beibele e re kgothaletša gore re gwerane le mehuta ka moka ya batho. Go ba le mehuta ka moka ya bagwera go ka dira gore o ipshine ka bophelo, le go dira gore o ratwe ke batho.