Jesu o be a Bopegile Bjang?
Karabo ya Beibele
Ga go na motho le o tee yo a tsebago tlwaa gore Jesu o be a le bjang, ka ge Beibele e sa hlalose kamoo a bego a bopegile ka gona. Se se bontšha gore tsela yeo Jesu a bego a bopegile ka yona ga e bohlokwa. Lega go le bjalo, Beibele e re botša ka dilo tše dingwe tšeo di ka re thušago go tseba gore Jesu a ka ba a be a le bjang.
Dibopego: Jesu e be ele Mojuda e bile ga go pelaelo gore o be a abetše mmagwe. (Baheberu 7:14) Jesu o be a no swana le batho ba bangwe. Ka ‘tšatši le lengwe o ile a kgona go tloga Galilea a ya Jerusalema, batho ba se lemoge gore ke yena. (Johane 7:10, 11) Le ge a be a na le barutiwa ba gagwe o be a sa fapane le bona. Gopola gore Judase Isikariote o ile a swanelwa ke go šupetša lešaba leo le bego le swere ditšhoša gore Jesu ke ofe moo, e le gore le mo sware.—Mateo 26:47-49.
Botelele bja meriri: Ga go pelaelo gore Jesu o be a se na meriri e metelele, ka gobane Beibele e ruta gore ge “monna a na le moriri o motelele o a nyatšega.”—1 Bakorinthe 11:14.
Ditedu: Jesu o be a na le ditedu. O be a latela molao wa Bajuda woo o bego o ganetša banna go ‘senya ditedu tša bona.’ (Lefitiko 19:27; Bagalatia 4:4) Le gona, boporofeta bja Beibele bo bolela ka ditedu tša Jesu nakong ya ge a be a tlaišwa.—Jesaya 50:6.
Mmele: Ka Beibeleng go bontšhwa gore Jesu o be a phetše gabotse mmeleng. O be a sepela maeto a matelele ge a be a yo bolela ditaba tše dibotse. (Mateo 9:35) O ile a hlwekiša tempele ya Bajuda ka makga a mabedi, a menola ditafola tša baananyi ba ditšhelete gomme a ntšhetša diruiwa ka ntle a diriša sefepi. (Luka 19:45, 46; Johane 2:14, 15) Puku ya McClintock and Strong Cyclopedia e re: “Diebangedi ka moka di bontšha gore Jesu o be a phetše gabotse mmeleng e bile a le mafolofolo.”—Bolumo IV, letlakala 884.
Ponagalo ya sefahlego: Jesu o be a na le lerato le kwelobohloko, ka gona ga go pelaelo gore ponagalo ya sefahlego sa gagwe e be e bontšha dika tšeo. (Mateo 11:28, 29) Batho ba mehuta ka moka ba be ba eya go yena ge ba nyaka thušo le go homotšwa. (Luka 5:12, 13; 7:37, 38) Gaešita le bana ba be ba lokologa ge ba na le yena.—Mateo 19:13-15; Mareka 9:35-37.
Maaka mabapi le ponagalo ya Jesu
Maaka: Ba bangwe ba bolela gore Jesu e be e le mo-afrika ka gobane puku ya Kutollo e swantšha moriri wa gagwe le boya gomme ya swantšha dinao tša gagwe le ‘koporo e phadimago.’—Kutollo 1:14, 15.
Therešo: Puku ya Kutollo e bolela “ka dipontšho.” (Kutollo 1:1) Tlhaloso ya meriri le dinao tša Jesu ke seswantšhetšo sa go bontšha seo a bego a tla ba sona ka morago ga gore a tsošwe. Tlhaloso yeo ga e bolele gore o be a bopegile bjang ge a be a le mo lefaseng. Kutollo 1:14 e re “hlogo ya gagwe [Jesu] le moriri wa gagwe e be e le tše tšhweu go etša boya bjo bošweu bja nku, go etša kapoko.” Temana ye e bapetša mmala wa moriri wa Jesu le mmala wa boya e sego boya ka bobjona. Mmala woo o swantšhetša bohlale bjo a nago le bjona ka ge e le kgale a phela. (Kutollo 3:14) Temana ye ga e bapetše moriri wa Jesu le boya ka bobjona, go etša ge e sa bolele gore moriri wa Jesu ke kapoko.
Dinao tša Jesu di be di “swana le koporo e botse ge e phadima sebešong.” (Kutollo 1:15) Le gona, sefahlego sa gagwe sona se be se “etša letšatši ge le phadima ka matla a lona ka moka.” (Kutollo 1:16) Ka ge go se na letlalo la motho leo le ka swanago le mebala yeo, pono ye ke seswantšhetšo sa go šupa gore Jesu yo a tsošitšwego ke yena “yo a dulago seetšeng se se sa batamelegego.”—1 Timotheo 6:16.
Maaka: Jesu o be a se na matla e bile a fokola.
Therešo: Jesu e be e le monnanna. Ka mohlala, ge lešaba leo le bego le swere ditšhoša le tlile go mo swara, ga se a ka iphihla. (Johane 18:4-8) Go oketša moo, Jesu o be a na le matla ka ge e be e le mmetli yo a bego a diriša didirišwa tša matsogo.—Mareka 6:3.
Bjale ke ka baka la eng Jesu a be a nyaka go thušwa go rwala kota yeo a bego a tlo kokotelwa go yona? Le gona, ke ka baka la eng Jesu a ile a hwa pele bao a tlaišitšwego le bona ba ka hwa? (Luka 23:26; Johane 19:31-33) Nakwana pele ga ge Jesu a tlo bolawa, o be a šetše a fedile matla. Ga se a ka a robala bošego ka moka ka ge a be a tshwenyegile kudu maikwelong. (Luka 22:42-44) Bošegong bjoo Bajuda ba ile ba mo goboša, gomme mesong Baroma le bona ba ile ba mo tlaiša. (Mateo 26:67, 68; Johane 19:1-3) Go ka direga gore dilo tšeo ke tšona di dirilego gore a hwe ka pela.
Maaka: Jesu o be a dula a homotše e bile a nyamile.
Therešo: Jesu o be a na le dika tša go swana le tša Tatagwe wa legodimong e lego Jehofa, yoo ka Beibeleng go bolelwago gore ke “Modimo yo a thabilego.” (1 Timotheo 1:11; Johane 14:9) Ge e le gabotse, Jesu o be a ruta batho kamoo ba ka thabago ka gona. (Mateo 5:3-9; Luka 11:28) Ditaba tše di bontšha gore Jesu o be a dula a thabile.
You May Also Like
DIPOTŠIŠO TŠA BEIBELE DI A ARABJA
Na Beibele e na le Pego e Nepagetšego ya Bophelo bja Jesu?
Ela hloko ditherešo tša mabapi le dipego tša Diebangedi le tša dingwalwa tša kgale tšeo di tsebjago.
DIPOTŠIŠO TŠA BEIBELE DI A ARABJA
Dipego tša Mabapi le Jesu di Ngwadilwe Neng?
Diebangedi di ngwadilwe ka morago ga nywaga e mekae Jesu a hwile?
ESSENTIAL BIBLE TEACHINGS
Na Beibele e Bolela Therešo?
Ge eba Beibele e ngwadilwe ke Modimo, e swanetše go ba puku ya moswananoši yeo e kilego ya ngwalwa.
MABAPI LE RENA
Kgopela Thuto ya Mahala ya Beibele
Ithute Beibele, goba o ithute ka mo go oketšegilego ka Dihlatse tša Jehofa.