Tshelela ga tsa ka teng

Ntwa ya Aremaghedoni ba ra Ying?

Ntwa ya Aremaghedoni ba ra Ying?

Phetolo ya Bhayibele

 Ntwa ya Aremaghedoni ke ntwa ya mafelelo ya gore go ko ba go lwa memmušo ya batho yi lwa le Modimo. Memmušo yowa le batho bo ba yi latelelang le gana byalo a yi yeme le Modimo ka taba la gore a ba nyake go lawola ke Modimo. (Pisalema 2:2) Ntwa ya Aremaghedoni yi nyoko fetsa ka memmušo ya batho.—Daniyele 2:44.

 Ka mo Bhayibeleng lentsu la “Aremaghedoni” le nyarela ga Kutullo16:16 fela. Seporofeto so se leng ga Kutullo se šupetsa gore ga “poleke yowa ya gore yi bitsiwa Aremaghedoni ka Seheberu,” “magoši ya lefase ka mokana ga lona” ma nyoko ba ma le ga yona “ntweng ya letšatši le legolo la Modimo wa Matšhika ka moka.”—Kutullo 16:14.

 Go nyoko lwa mang ntweng ya Aremaghedoni? Jeso Kreste ke yene a nyoko yetetsang mangeloyi ya ma nyoko lwang le manaba ya Modimo. (Kutullo 19:11-16, 19-21) Ga manaba ya Modimo go kena bo ba gore a ba nyake go lawola ke yene le ba gore a ba mo hlompe.—Ezekiyele 39:7.

 Ayitsano ntwa ya Aremaghedoni yi ko ba yi le Middle East? Awwa. Mara ntwa ya Aremaghedoni yi ko ba yi le lefaseng ka mokana ga lona.—Jeremiya 25:32-34; Ezekiyele 39:17-20.

 Ka dinako tse dingwana Aremaghedoni ba re ke “Hare–Maghedoni” (Har Meghiddohnʹ), yi rela gore “Thaba ya Meghido.” Meghido ne go le toropo ya gore ne yi le ga Israyele ya botala. Ga tso tsa botala re tšhuta ka dintwa tsa gore di yye dya makega ga poleke yowa, tse dingwana tsa tsona re ka bala ka tsona ka ho Bhayibeleng. (Bayahludi 5:19, 20; 2 Magoši 9:27; 23:29) Mara mo go bolabodiwa ka Aremaghedoni a ba re poleke ya gore yi thina le toropo ya gore ne yi le ga Israyele ya botala ya Meghido. A go na thaba ye kgolo ga poleke yowa, fote batho ba gore ba nyoko lwa le Modimo ke mo ba ka sa lekane ga poleke yone ya Jezeriyele. Mara ntwa ya Aremaghedoni ke ya lefase ka moka, gana hone ditšhaba di nyoko tilukiselela gore di thogo lwa le mmušo wa Modimo.

 Go nyoko ba byang mo ntwa ya Aremaghedoni yi segela? A re nape re tšiba gore Modimo o nyoko berekisa matšhika yage byang go hlula, mara ku botala o yye a berekisa dilo tsa go tshwana le sefako, go tekateka ga lefase, mogogola, mollo le matlapa ya go dura nkare ke magala, legadima le malwele. (Jobo 38:22, 23; Ezekiyele 38:19, 22; Habakuku 3:10, 11; Zakariya 14:12) Mara ba bangwana ga manaba ya Modimo di ka makega gore ba feleletse ba bolayana bona beng ba sa sa tšiba gore gabutšibutši ba lwa le mang.—Ezekiyele 38:21, 23; Zakariya 14:13.

 Ayitsano Aremaghedoni yi nyoko fetsa ka lefase lowa? Yi ka sa fetse ka lefase la rune ka taba la gore lefase go nyoko ba legaye la batho go ya go yye. (Pisalema 37:29; 96:10; Mmolabodi 1:4) Aremaghedoni yi ka sa fetse ka batho, gabutšibutši yi nyoko ba phonisa ka taba la gore “mogoba wo mogolo” wa malata ya Modimo wo nyoko phona.—Kutullo 7:9, 14; Pisalema 37:34.

 Ka dinako tse dingwana mo Bhayibele yi bolabola ka lentsu lowa la “lefase” yi ba yi bolabola ka batho ba go sa loka ba gore a ba theetsele Modimo. (1 Johane 2:15-17) Ka mokgonone, Aremaghedoni yi nyoko “fetsa ka lefase lowa.”—Matewu 24:3, King James Version.

 Ntwa ya Aremaghedoni yi nyoko makega leng? Mo Jeso o bolabola ka “motšhatšhamelo wo mogolo” o re : “A go na ye a tšibang gore dilo tsone di nyoko makega leng, le mangeloyi ya legedimong le mong Morwayi a ba di tšibi, mara go tšiba Papa a ntoši.” (Matewu 24:21, 36) Mara Bhayibele yi re ntwa ya Aremaghedoni yi nyoko makega mo Jeso a šele a lawola a le legedimong, fote o thomisiye ka 1914.—Matewu 24:37-39.