Etal ñan katak ko ilo bok in

Etal ñan laajrak in katak ko

Katakin Ajiri Ro

Katakin Ajiri Ro

Ki ko ñõn Kamõnõnõik Juõn Baamle

Katakin Ajiri Ro

Jon: * Mokta jen an jema im jinõ kajeik iõ kin juõn bwir iar kõmõne, rar kate ir ñõn lukkun melele kin unin aõ kõmõne juõn men. Ak kiõ ñe ij katakin ledrik ro nejiõ, ij kajeoñ in anõk wãwen an kar jema im jinõ katakin iõ. Lio beleiõ Alison, ej itok jen juõn baamle me eoktõk wãwen air katakin ajiri ro. Jemen im jinen Alison relukkun buru karu. Ekkã air kõnan koweik ajiri ro nejiir mokta jen air bõk melele im rejjab etale etke rej kõmõne juõn men. Jet ien ij lemnok bwe lio iba ej koweik ajiri ro nejimro ilo juõn wãwen elej.

Carol: Jema ear ellok jen baamle eo aõ ke iar lailim aõ yiõ. Ear jab yokwe iõ im ledrik ro jilu jãtiõ. Kinke jinõ ear lap an jerbal ñõn kabwe aikwij ko am, iar aikwij bõk erro eo ñõn lale ledrik ro jilu jãtiõ. Ear kanuij bin ñõn kõmõne men in kinke meñe iar jodrikdrik wõt, ak iar aikwij einwõt juõn jinen ñõn ir. Kiõ ñõn ranin, elaplok aõ lemnok im emmakit einwõt juõn eo eridto jen aõ kamõnõnõik ajiri ro. Elap aõ inebata ñe ajiri ro rej kõmõn bwir ko, im ikõnan jela ta unin rej kõmõn eindrein. Ak ilo okõtõn, leo iba Mark, ejjab lukkun lap an inebata. Mark ear ridtolok iben juõn jemen eo ej yokwe im aolep ien jemen ej kajijet nan ko an, im ear tiljek wãwen an lale jinen. Iben ledrik ro nejimro emõkõj an kamarmire abañ ko air. Ej etale ta eo ear walok im bukot kilen kamarmire abañ ko im jab bar lemnok kaki.

EINWÕT nan ko an Jon im Carol rej kwalok bwe wãwen an jemõm im jinõm katakin yuk ñe kwoj ridtolok, enaj jelet wãwen am katakin ajiri ro nejõm. Ñe leo im lio rej itok jen baamle ko me reoktõk jen dron wãwen air katakin ajiri, ekkã an walok bwe leo im lio renaj oktõk ilo air lemnok ñe rej katakin ajiri ro nejiir. Jet ien, oktõk kein remaroñ kabañ juõn mour in belele.

Emaroñ laplok inebata ko ñe ro jemen im jinen remõk. Einwõt ñe juõn jemen im jinen eo ej kab or juõn nejiir ajiri im rej kile bwe kakajiriri ajiri ej juõn jerbal ej bõk elap ien im kamõk ir. Joan im Darrren eor ruo ledrik nejiir. Lio ear ba: “Ij yokwe ledrik ro nejiõ, ak ejeja air kiki ilo ien eo ikõnan im rej ruj ilo auõ ko me rej aikwij in kar kiki. Rej kokkure ien aõ bwebwenato iben ro jet. Im rejjab kakoni juj ko air, nuknuk ko, kein ikkure ko, im mõña ko kijeir elikin air mõña.”

Jack, eo me lio belen ear buromõj im jab kõnan kõmõn jabrewõt elikin an keutak ajiri eo nejiiro ken karuo, ear ba: “Ekkã aõ mõk ñe ij roltok jen jikin jerbal eo ak meñe eindrein, iar aikwij lale niñniñ eo mae jimmarok. Men in ear kõmõn bwe en bin amro ekkeini in katakin ledrik eo eridto nejimro. Ear ebanban kinke ear jab kõnan bwe kimin ajej ien ko amro ñõn ber iben im niñniñ eo jãtin.”

Ñe jemen im jinen ajiri ro remõk rejjab errã iben dron kin wãwen katakin ajiri ro, emaroñ oktõk ñõn akwail ko relap. Elañe rejjab kamarmiri abañ ko air, men in emaroñ kejebel ir im kebellok juõn ien bwe ajiri eo nejiiro en iroij ioir. Ta kien ko jen Baibel renaj jibõñ leo im lio dri belele bwe kõtan eo airro ebak ilo air katakin ajiri ro nejiir?

Dri Belele ro Rej aikwij Karõk Air Ien Iben Dron

Anij ear karõk bwe leo im lio rej aikwij mare mokta jen an or nejiir, im renaj aikwij berwõt iben dron meñe ro nejiir renaj emmakit jen mweo ñe renaj ridtolok. Ikijen mour in belele, Baibel eo ej ba: “Armij ren jab kejibil ro emwij an Anij kobaik ir ibben dron.” (Matu 19:​6, UBS) Bareinwõt ilo ejja japter in wõt ej kwalok bwe Anij ear ba “juõn man enaj emmakit jen jemen im jinen im kobalok ibben lio belen.” (Matu 19:​5, UBS) Emol bwe kakajiririk ajiri ej juõn ian erro ko an dri belele ro, bõtab ejjab berber eo elap me mour in mare eo ej wawa ion ñõn lo tõbrõk. Emol bwe ro jemen im jinen rej aikwij kõmõn ien ñõn katakin ajiri ro nejiir, bõtab, rej aikwij kememej bwe ber eo airro ej aikwij kajur im bin. Men in ej einwõt berber in air katakin ajiri ro bwe ren lo tõbrõk.

Ilo ien eo dri belele ro rej kakajiririk ajiri ro, ta juõn ian wãwen ko remaroñ kõmõn bwe ber eo airro en bin wõt im kajur? Elañe remaroñ, ren keini air karõk ien ñõn irro mõke jen ajiri ro. Ñe komro ej kõmõn eindrein, enaj kõmõn bwe komro en bwebwenato iben dron kin men ko reaurõk rej jelet baamle eo amiro im baj mõnõnõ wõt iben dron. Emol bwe bõk ien ñõn ber iben dron ejjab juõn men ebiruru ñõn kõmõne. Alison eo kar kwalok kake ilo katak in moktalok, ear ba, “Ñe ej or ien amro leo iba iben dron, ledrik eo nejimro edriktata ej kabañ kim, ak ajiri eo juõn nejimro jiljino an yiõ ej inebata kin an jab lo kein color ko an.”

Ro kar kennan kake ir moktalok, Joan im Darren rar kõmõn air ien ñõn ber iben dron ilo air karõk juõn auõ ñõn an ledrik ro nejiir kiki. Joan ear ba, “Kimar jiroñ ledrik ro nejimro bwe ren kiki ilo auõ eo kimar karõk ñõn irro. Ilo wãwen in, eor amro Darren ien ñõn kakije im kõmao iben dron.”

Air karõk juõn auõ ñõn an ajiri ro kiki, enaj jab baj lelok ien an dri belele ro iben dron ak enaj bareinwõt jibõñ ajiri ro ñõn “jab lemnok kin e mõke” le jen joñõn. (Dri Rom 12:⁠3) Ilo jemlokõn, an jemeir im jineir katakin ajiri ro ñõn bokake kien eo air kin auõ eo rej aikwij kiki, ajiri ro renaj kile bwe meñe reaurõk ñõn baamle eo, ebar or men ko jet raurõklok im kin men in rej aikwij lore kien ko jemeir im jineir rej kõmõne ñõn baamle eo.

KAJEOÑ MEN IN: Karõk auõ in kiki ñõn ajiri eo im kajejite. Elañe ajiri eo nejõm ej kwalok unin ejjab kiki ilo auõ eo kar karõk ñõn e, kinke ekõnan mokta irak aibij, kwomaroñ kõtlok e juõn wõt alen. Ak jab kõtlok bwe en bar kõmõn kajitõk kin men ko ekõnan ñõn an jab kiki ilo auõ eo kar karõk ñõn e. Elañe ajiri eo nejõm ej akwelap bwe kwon bar lelok lailim minit ñõn e, im kwokõnan kõtlok kõnan eo an, kwon kõtlok e ak en jab lã jen lailim minit im ñe ejejit minit eo, ej aikwij kiki im jab bar kõtlok an kajitõk kin kõnan ko an mõke. Kõmõn bwe “ami nan Aet, aet; Jab, jab.”​​—Matu 5:​37.

Jab Akwail Iman Mejen Ajiri Ro

Juõn dri jeje emeletlet ear ba, “Nejiõ, kwon eoroñ nan in katak an jemõm, im kwon jab illok jen kien jinõm.” (Jabõn Kennan 1:⁠8) Eon in ej ba bwe ro jemen im jinen eor air maroñ ñõn iroij ion ajiri ro nejiir. Bõtab, meñe baamle ko me leo im lio rar itok jeni rej einlok wõt juõn, emaroñ or oktõk ilo airro lemnok kin wãwen air katakin ajiri eo nejiir im ta kien ko rej aikwij in kajerbali ilo airro katakin ajiri eo. Ewi wãwen ro jemen im jinen remaroñ kamarmire abañ in?

Jon, eo kar konono kake moktalok, ej ba, “Ij lemnok elukkun aurõk bwe kimin jab kwalok ar akwail iman mejen ajiri ro.” Bõtab ej ba, ejjab biruru ñõn kwalok juõn wõt lemnok iman mejeir. Jon ej wõnmanlok wõt im ba, “Ajiri ro relukkun lolokjen, kinke meñe kimro ejjab kwalok amro akwail iman mejen ledrik eo nejimro, ak emaroñ kile bwe kimro ejjab errã iben dron.”

Ewi wãwen an Jon im Alison kamarmire abañ in? Alison ej ba: “Ñe ijjab errã kin wãwen an leo iba kajime ledrik eo nejimro, ij kõtar an joko ledrik eo jen ijo im ij kwalok lemnok eo aõ ñõn leo iba. Ijjab kõnan bwe ledrik eo nejimro en bõk juõn lemnok bwe emaroñ ukot lemnok ko amro bwe kimin kõmõni men ko ekõnan. Ñe ej kile bwe kimij jab errã iben dron, ij ba ñõn e bwe aolep ro uan baamle eo rej aikwij lor karõk eo an Jeova, im bwe ij mõnõnõ in kõtãik iõ ñõn jemen, einwõt ej aikwij bareinwõt kõtãik e ñõn kimro.” (1 Dri Korint 11:3; Dri Epesõs 6:​1-3) Jon ej ba: “Ñe kimij ber iben dron einwõt juõn baamle, ij bõk erro eo ñõn kajime ledrik ro nejimro. Ak elañe Alison elaplok an jela kin abañ eo, ij kõtlok bwe en kajime ir, inem ij rejetake. Elañe ijjab errã iben kin juõn men, ij bwebwenato iben kake tokelik.”

Ewi wãwen kwomaroñ kejbãrok bwe akwail ko kin katakin ajiri en jab kejebel yuk jen eo beleõm, im ilo jemlokõn ajiri ro nejõm rejjab koutiej yuk?

KAJEOÑ MEN IN: Kãlet juõn ien kajuju wik ñõn bwebwenato kin wãwen katakin ajiri ro, im jab noj buruõm ñe kwojjab errã kin wãwen an eo beleõm katakin ajiri ro nejõmiro. Kwon kajeoñ in bõk lemnok eo an eo beleõm, im kememej bwe eor juõn kõtan ebak ikõtan im ajiri eo nejõmiro bareinwõt.

Kamũlallok Ber eo Air Iben Dron

Ejelok berre bwe ebin kakajiriri ajiri. Eor ien, lale ajiri emaroñ kõmõn am mõk. Bõtab ejjabto jen kiõ, ajiri ro nejõm renaj emmakit jen komro ñe renaj ridtolok im enaj bar komro wõt. Kakajiriri ajiri ro, enaj kakajurlok ke ber eo amiro ak kamõjnolok? Uak eo ej wawa ion amiro naj jerbale berber in kien eo ilo Ekklisiastis 4:​9, 10: “Ruo remõnlok jen juõn; bwe ibeir emõn wõnan jerbal eo air. Bwe elañe re buñ, juõn e naj kejerkak eo juõn.”

Enaj juburuen dri belele ro kin jerbal eo air ñe rej jerbal iben dron. Carol, eo kar konono kake moktalok ilo katak in, ej kwalok buruen ilo wãwen in: “Iar jela bwe elõñ karkar ko remõn iben leo beleiõ, ak amro lale ajiri ro iben dron, ear kalikar ñõn ña kin karkar ko jet iben remõn. Ke ear kwalok yokwe ñõn ledrik ro nejimro, men in ear kalaplok aõ koutiej e im yokwe e.” Jon ej ba kin Alison, “Ke iar lo wãwen an lio iba erom juõn jinen elap an yokwe ledrik ro nejimro, ear kamũlallok aõ yokwe e im koutiej e.”

Elañe kwoj karõk ien ñõn ber iben eo beleõm im jerbal iben dron ñe kwoj kakajiriri ajiri ro nejõmiro, mour in belele eo amiro enaj kajurlok ilo an ajiri ro nejõmiro ridtolok. Ebar or ke juõn joñok emõnlok jen kwe ñõn ajiri ro nejõm?

[Kamelele ko itulal]

^ Kar ukot ãt ko etan armij rein.

KAJITÕK IBÕM MÕKE . . .

▪ Ewi toõn ij jolok ilo kajuju wik ñõn aõ kõmao iben eo beleiõ, ñe ej joko ajiri ro?

▪ Ilo wãwen it eo ij rejetake eo beleiõ ñe ej kajime ajiri ro nejim?