Kal idhi e weche manie iye

Gin Jomage Madhi e Polo?

Gin Jomage Madhi e Polo?

Dwoko ma Muma Chiwo

Nyasaye yiero Jokristo moko matin mochung’ motegno mondo bang’ tho margi ochiergi mondo gidag e polo. (1 Petro 1:​3, 4) Ka oseyiergi, nyaka gidhi nyime bedo gi yie gi timbe maler mondo kik gilal pok margi mar dhi e polo.​—Jo-Efeso 5:5; Jo-Filipi 3:​12-​14.

Joma dhi e polo biro timo ang’o kuno?

Gibiro bedo ruodhi gi jodolo kanyachiel gi Yesu kuom higni 1,000. (Fweny 5:​9, 10; 20:6) Gibiro loso “polo manyien,” ma en sirkal mar polo ma biro locho e wi “piny manyien,” ma en oganda dhano modak e piny. Ka gisebedo ruodhi e polo gibiro konyo dhano mondo odag e ngima maber mana kaka Nyasaye ne dwaro ka ne ochueyo dhano.​—Isaiah 65:17; 2 Petro 3:​13.

Gin ji adi mibiro chier mondo odhi e polo?

Muma wacho ni ji 144,000 e ma ibiro chier mondo odhi odag e polo. (Fweny 7:4) E weche mondik e bug Fweny 14:​1-3, jaote Johana ne oneno “Nyarombo kochung’ e Got Sayun, kendo ne en gi ji 144,000.” E fwenyni, “Nyarombo” ochung’ne Yesu ma ne osechier. (Johana 1:​29; 1 Petro 1:​19) “Got Sayun” ochung’ne migawo maduong’ ma Yesu nigo gi 144,000 ma locho kode e polo.​—Zaburi 2:6; Jo-Hibrania 12:22.

“Joma ne oluong kendo oyier” mondo oloch gi Kristo e Pinyruodhe iluongo ni “kweth matin.” (Fweny 17:14; Luka 12:32) Mano nyiso ni ne gidhi bedo ji manok kopimgi gi rombe mamoko duto ma Kristo nigo.​—Johana 10:16.

Miriambo miwacho e wi joma dhi e polo

Miriambo: Joma beyo duto dhi e polo.

Adiera: Nyasaye osingo ngima ma nyaka chieng’ e piny ne ji mang’eny mabeyo.​—Zaburi 37:11, 29, 34.

  • Yesu nowacho ni: “Onge ng’ato ang’ata ma oseidho malo e polo.” (Johana 3:​13) Omiyo ne otemo wacho ni joma ne otho ka pok obiro e piny kaka Ibrahim, Musa, Ayub, gi Daudi ne ok odhi e polo. (Tich Joote 2:​29, 34) Kar mano, ne gin gi geno mar chier mondo giyud ngima e pinyka.​—Ayub 14:13-​15.

  • Chier ma miyo ng’ato dhi dak e polo iluongo ni “chier motelo.” (Fweny 20:6) Mano nyiso ni ne dhi betie chier moro machielo. Obiro bedo chier mar joma biro dak e piny.

  • Muma puonjo ni e bwo loch mar Pinyruodh Nyasaye, “tho ok nobedie kendo.” (Fweny 21:​3, 4) Singoni biro timore e piny nikech tho pok obetiega e polo.

Miriambo: Ng’ato ka ng’ato yiero owuon kabe obiro yudo ngima e polo kata e piny.

Adiera: Nyasaye ema yiero jotichne mochung’ motegno mondo giyud ngima ma en “mich man malo,” mano tiende ni dak e polo. (Jo-Filipi 3:​14) Gombo mar ng’ato owuon ok ema biro miyo oyiere.​—Mathayo 20:20-​23.

Miriambo: Geno mar yudo ngima e piny imiyo mana joma ok owinjore dhi e polo.

Adiera: Nyasaye luongo joma biro yudo ngima ma nyaka chieng’ e piny ni “joga,” “jogo mayiedho,” kendo “jogo ma Jehova osegwedho.” (Isaiah 65:21-​23) Gibiro bedo gi thuolo mar chopo dwach Nyasaye mokwongo ne dhano ma en bedo gi ngima makare chuth e Paradiso e pinyka.​—Chakruok 1:​28; Zaburi 115:16; Isaiah 45:18.

Miriambo: Kwan mar ji ma gin 144,000 mowach e bug Fweny en mana mar ranyisi to ok en kwan masie.

Adiera: Kata obedo ni kwan moko manie bug Fweny gin ranyisi, moko kuomgi bende gin masie. Kuom ranyisi, owuoyo e wi “nyinge 12 mag joote 12 mag Nyarombo.” (Fweny 21:14) Ne ane gik manyalo miyo wawach gadier ni kwan mar 144,000 gin masie.

Fweny 7:4 wuoyo kuom “kwan mar joma oket alama kuomgi [kata, ose yang ni gibiro yudo ngima e polo], 144,000.” E kwan matindo maluwe iwuoyo e wi grup moro mar ariyo miluongo ni: “oganda mang’ongo ma dhano ok nyal kwano.” Joma nie “oganda mang’ongo” be yudo warruok koa kuom Nyasaye. (Fweny 7:​9, 10) Ka kwan mar 144,000 ok en masie to en grup ma nigi ji mang’eny to koro kara ere kaka ne inyalo pim pogruok mantie e kind grube ariyogo ka koro gichal. *

E yo machal kamano, Profesa moro miluongo ni Robert L. Thomas nondiko wachni e wi kwan mar 144,000 mantie e Fweny 7:4: “En kwan masie ma inyalo pim gi kwan mantie e Fweny 7:9. Ka ok en kwan masie to kare onge kwan moro amora minyalo kaw ka kwan masie e bugno.”​—Fweny 1-7: Buk mar An Exegetical Commentary, ite mar 474.

^ par. 16 E wi mano, ilero ni ji 144,000 ‘ne ong’iew ka gia kuom oganda dhano mondo gibed kaka nyak mokwongo.’ (Fweny 14:4) Wach motigo kanyo ni “nyak mokwongo” en gima nyiso ji matin ahinya moyier. Omiyo, olero maber joma biro locho gi Kristo e polo ka gilocho wi dhano ma kwan gi ok ong’ere mabiro dak e piny.​—Fweny 5:​10.