Kal idhi e weche manie iye

Kal idhi kama ochanie weche mantie

Penjo Moa Kuom Josombwa

Penjo Moa Kuom Josombwa

Ere kaka Jerusalem miwuoyoe Isaya 60:1, “a malo” kendo ‘rieny’?

Isaya 60:1 wacho kama: “A Jerusalem, a malo irieny, nikech lerni osechopo. Duong’ mar Jehova rieny kuomi.” Jerusalem kata Sayun ne en taon maduong’ mar Juda, ma nochung’ ne oganda mar Jo-Israel duto. (Isa. 60:14; 62:1, 2) Weche ma Isaya nondikogo miyo wabedo gi penjo moko ariyo: Mokwongo, en karang’o ma Jerusalem ‘noa malo kendo rieny,’ to notimo kamano e yo mane? Mar ariyo, be weche ma Isaya nokorogo chopo e kindewagi e yo moro amora?

En karang’o ma Jerusalem ‘noa malo’ kendo ‘rieny,’ to notimo kamano e yo mane? Dala mar Jerusalem kaachiel gi hekalu nodong’ gunda kuom higni 70 bang’ ka Jo-Yahudi noseter e tuech e piny Babulon. Bang’ ka loch mar Medo-Persia noseloyo piny Babulon, Jo-Israel koro ne ni thuolo dok thurgi kendo dwoko lamo madier. (Ezra 1:1-4) E chak higa mar 537 Ka Kristo Podi (K.K.P.), dhoudi 12 mag Israel ma nodong’ nochako dwoko lamo madier. (Isa. 60:4) Ne gichako chiwo ne Jehova misengni, timo nyasi mopogore opogore, kendo gero hekalu ma nosekethore. (Ezra 3:1-4, 7-11; 6:16-22) Mano nyiso ni duong’ mar Jehova nochako rieny kendo kuom Jerusalem ma nochung’ ne joge. Kae to gin bende, tiende ni jo Nyasaye, ne gichiwo ler ne pinje mamoko ma ne nie mudho e yor chuny.

Kata kamano, weche ma Isaya nokoro e wi dwoko lamo maler nochopo mana e okang’ moro e Jerusalem machon. Jo-Israel duto ne ok odhi nyime winjo Nyasaye. (Neh. 13:27; Mal. 1:6-8; 2:13, 14; Mat. 15:7-9) Bang’e, ne gikwedo Yesu Kristo ma ne en Mesia. (Mat. 27:1, 2) E higa mar 70 Bang’ Kristo (B.K.), Jerusalem kaachiel gi hekalu nochak oketh kendo.

Jehova nokoro ni gima kamano ne dhi timore. (Dan. 9:24-27) Nenore maler ni Jehova ne ok ochano ni Jerusalem manie piny ochop weche duto motudore gi dwoko lamo madier ma nokor e Isaya 60.

Be weche ma Isaya nokoro ne dhi chopo e okang’ momedore e kindewagi? Ee. Kata kamano, Jerusalem ma ne dhi chopo wechego e kindewagi en “Jerusalem man malo.” Jaote Paulo nondiko e wi Jerusalemno kama: “En minwa.” (Gal. 4:26) Jerusalem man malo en bad riwruok mar oganda Jehova manie polo moriwo chuech mag roho momakore kode. Nyithinde gin Yesu kaachiel gi Jokristo mowal 144,000, ma kaka Paulo, nigi geno mar dhi e polo. Jokristo mowal e ma loso “oganda maler” ma en “Israel mar Nyasaye.”—1 Pet. 2:9; Gal. 6:16.

Ere kaka Jerusalem man malo ‘noa malo’ kendo ‘rieny’? Notimo kamano kokalo kuom nyithinde mowal manie piny. Tem ane pimo gik ma notimore e ngimagi gi weche ma nokor e Isaya 60.

Jokristo mowal nonego ‘oa malo’ e yor ranyisi nikech ne gisebedo e mudho e yor chuny ka luwore gi miriambo ma Jokristo ma nong’anyo moweyo adiera nokeyo bang’ tho joote. (Mat. 13:37-43) Mano nomiyo gibedo e tuech e bwo Babulon maduong’ mochung’ ne dinde duto mag miriambo. Jokristo mowalgo nodong’ e tuech nyaka e kinde “giko mar ndalo,” ma en kinde ma nochakore e higa mar 1914. (Mat. 13:39, 40) Mapiyo bang’ mano e higa mar 1919, ne gibedo thuolo kendo ne gichako rieny kuom timo kinda e tij lendo. a Kuom higni mang’eny, joma oa e ogendini duto lerno oserienynegi moriwo joma nie kueth mar Israel mar Nyasaye ma pod nie piny, miluongo ni “ruodhi” e Isaya 60:3.—Fwe. 5:9, 10.

E kinde ma biro, Jokristo mowal biro medo rieny e okang’ ma lach. E yo mane? Bang’ tieko wuodhgi e piny ka, gibiro bedo achiel kuom joma nie kueth mar “Jerusalem manyien,” kata miaha mar Kristo moting’o ji 144,000 ma gin ruodhi kod jodolo.—Fwe. 14:1; 21:1, 2, 24; 22:3-5.

Jerusalem manyienno biro chopo wach moro maduong’ ma nokor e Isaya 60:1. (Pim Isaya 60:1, 3, 5, 11, 19, 20 gi Fweny 21:2, 9-11, 22-26.) Mana kaka Jerusalem e kama nichungoega sirkal ma ne locho e lo Jehova, e kaka Jerusalem manyien gi Kristo biro bedo sirkal mar Jehova ma biro locho e wi piny manyien. Ere kaka Jerusalem manyien “lor piny koa e polo ir Nyasaye”? Otimo kamano kuom keto pache e piny. Joma oluoro Nyasaye ma wuok e ogendini duto biro ‘wuotho e ler mare’ kendo ibiro ketgi thuolo kuom richo kod tho. (Fwe. 21:3, 4, 24) Mano biro miyo “[odwok] gik moko duto obed kaka ne gin” mana kaka Isaya kod jonabi mamoko nokoro. (Tich 3:21) Dwoko gik moko duto, tiende ni dwoko lamo maler, nochakore ka ne Kristo obedo Ruoth kendo obiro rumo e giko Higni Aluf Achiel mag Loch Kristo.

a Dwoko lamo madier ma notimore e higa mar 1919 iwuoyoe bende e Ezekiel 37:1-14 kod Fweny 11:7-12. Ezekiel nokoro ni lamo maler ne idhi dwoki kokalo kuom Jokristo mowal duto bang’ ka gisebedo e tuech kuom higni mang’eny. To weche ma nokor e Fweny wuoyo e wi grup moro matin mar Jokristo mowal ma ne tayo riwruok mar oganda Jehova ma nonyuol kendo e yor ranyisi bang’ bedo e tuech kuom kinde moko machuok. E higa mar 1919, noketgi mondo gibed “jatich mogen kendo mariek.”—Mat. 24:45; Ne bug Hatimaye Ibada Safi ya Yehova Yarudishwa!, ite mar 118.