Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

JOKWA 4

Nja Ńe Yesu Kristo e?

Nja Ńe Yesu Kristo e?

1. Ne̱ni longe̱ la Yesu di botedino̱ e?

Njika bede̱mo be boli ná, Yesu a be̱ ńai moto eno̱ ná a sisea mo̱ be̱be̱ e?​—MATEO 11:29; MARKO 10:13-16.

Yesu mo̱me̱ne̱ mō̱ nde a se̱le̱ be̱ longe̱ o mo̱ń ka ange̱l obiana a mayabe̱ o wase ka mot’a benama. (Yohane 8:23) Mo̱ nde a ta eweked’a Loba ya boso, ongwane̱ pe̱ o weka mane̱ mambo me̱se̱. Mo̱me̱ne̱ mō̱ nde Yehova a wekino̱ esibe̱ jongwane̱ la moto nupe̱pe̱. Ońola nika nde e te̱nge̱ne̱no̱ ná a belabe̱ ná “mpo̱m ma Mun’a” Loba. (Yohane 1:14) Loba a bolane̱ mo̱ ka Mutombe̱le̱ Eyal’ao, ońola nika nde a belabe̱no̱ ná “Eyala.”​—Langa Minia 8:22, 23, 30; Kolose 1:15, 16.

2. Ońola nje Yesu a po̱ino̱ o wase e?

Loba a lom Mun’ao o wase. A tombe̱le̱ longe̱ lao o esal’a ngo̱nded’a Bonayuda ni belabe̱ ná Maria. Yesu a si ta so̱ a be̱ne̱ Sango ń’eyobo. (Lukas 1:30-35) Yesu a po̱i o wase (1) o jokwe̱le̱ mbale̱ jombwea Loba, (2) o bola biso̱ eyembilan ya ne̱ni bola jemea la Loba to̱ di be̱ nde oteten a mitakisan, na (3) bola pe̱ longe̱ lao la ke̱nge̱nge̱ ka jabea la “diko̱ti.”​—Langa Mateo 20:28.

3. Ońola nje di be̱nno̱ ńo̱ng’a diko̱ti e?

Diko̱ti le nde ka mbolo ńangame̱ne̱ o sawabe̱ o bwam ba te̱se̱ moto wonja na kwedi. (Bebusedi 21:29, 30) Kwedi na bodun ba si ta o mwano ma Loba ma bebaedi ońola mbel’a moto. Ne̱ni di bino̱ nika e? Loba a langwedi mot’a boso Adam ná a boli te̱ nje Bibe̱l e bele̱no̱ ná “bobe,” a mawo̱. A si wuse so̱ te̱, a si wusa wo̱ tomtom. (Bebotedi 2:16, 17; 5:5) Bibe̱l e malee̱le̱ ná kwedi e “tombedi” nde na bato be̱se̱ tongwea na mo̱. Nika so̱ nde Adam a tombe̱le̱no̱ mbot’ao ńe̱se̱ bobe na nje bo wanno̱, kwedi. Di be̱n ńo̱ng’a diko̱ti ná di te̱me̱ wonja na kwedi ńena di sangono̱ na Adam.​—Langa Roma 5:12; 6:23.

Nja so̱ nu wusa sawe̱ diko̱ti ná di te̱me̱ wonja na kwedi e? Moto a wedi te̱, a sawo nde ewú ońola myobe mao. Mot’a benama to̱ mō̱ a titina a sawa ońola myobe ma bape̱pe̱.​—Langa Myenge 49:8-10.

4. Ońola nje Yesu a wedino̱ e?

O diwengisan na mot’a benama, Yesu a ta ná ke̱nge̱nge̱. A si wusa wo̱ ońola myobe mao ońolana a si boli bobe to̱ bō̱. Nde a wedi nde ońola myobe masu. Loba a lee̱le̱ ndolo ninde̱ne̱ ońola mbel’a moto ponda a lomno̱ Mun’ao ná a wo̱ ońol’asu. Yesu pe̱ a lee̱le̱ biso̱ ndol’ao ná, a sengane̱ Sango, a bola longe̱ lao ońola myobe masu.​—Langa Yohane 3:16; Roma 5:18, 19.

Ombwa sinima Ońola nje Yesu a wedino̱ e?

5. Nje Yesu eno̱ o bola we̱nge̱ e?

Ponda a tano̱ o mundi ma wase, Yesu a bo̱lise̱ maboa, a pumbwe̱le̱ bawedi, a sunga bato o ndutu. Man me̱se̱ malee̱le̱ nje a me̱nde̱no̱ o bola kie̱le̱ ni maye̱ ońola mbel’a moto ńe sengane̱. (Mateo 15:30, 31; Yohane 5:28) Yesu a wedino̱, Loba a timbise̱le̱ mo̱ o longe̱ ka mudī. (1 Petro 3:18) Yesu a jai o dia la mom la Loba natē̱ Yehova a bola mo̱ ngińa o janea ka Kiṅe̱ o wase ńe̱se̱. (Bonahebe̱r 10:12, 13) We̱nge̱ Yesu eno̱ janea ka Kiṅe̱ o mo̱ń, bokwedi bao ba mabīse̱ mi myango ma bwam o wase ńe̱se̱.​—Langa Daniel 7:13, 14; Mateo 24:14.

Son a ponda, Yesu a me̱nde̱ bolane̱ ngiń’ao ka Kiṅe̱ o bo̱le̱ take ńe̱se̱ na ńamse̱ be̱se̱ bena ba mawane̱ mo̱. Be̱se̱ ba malee̱le̱ dube̱ tongwea na sengane̱ Yesu, ba me̱nde̱ o bwane̱ longe̱ muńe̱nge̱ o paradisi o wase.​—Langa Myenge 37:9-11.