Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

JOKWA 9

Ne̱ni Ndabo ango̱ ńa Mbia Ńeno̱ ná e be̱ Bonam e?

Ne̱ni Ndabo ango̱ ńa Mbia Ńeno̱ ná e be̱ Bonam e?

1. Ońola nje latise̱ la diba leno̱ mweńa ońola bonam ba ndabo a mbia e?

Myango ma bwam mi mawa nde na Yehova, Loba la bonam, di mapule̱ bonam ba ndabo a mbia. (1 Timoteo 1:11) Mo̱ nde e muwane̱ diba. Latise̱ la diba le mweńa ońola bonam ba ndabo a mbia. Di mawanea bana wum’a mbo̱le̱ we̱ni beno̱ ná ba koka o ńai a bwam. Kriste̱n yangame̱ne̱ o bupe̱ mambenda ma go̱bina jombwea latise̱ la diba.​—Langa Lukas 2:1, 4, 5.

Ne̱ni Loba a me̱ne̱no̱ diba e? A mapula ná di be̱ nde mulatako ma po̱ko̱po̱ko̱ oteten a mome na muto. Yehova a mapula ná babaedi ba be̱ mō̱ na nune̱ jemea. (Bonahebe̱r 13:4) A singe̱ kwed’a diba. (Maleaki 2:16) Wite̱ la musonje bukate̱ nde le njo̱m Loba a memeano̱ ná mubaedi ba wusane̱no̱ a bwe diba, nde a be̱ pe̱ wonja o ba nupe̱pe̱.​—Langa Mateo 19:3-6, 9.

2. Ne̱ni babaedi ba makwalisane̱le̱no̱ na bongwane̱le̱ mō̱ na nune̱ e?

Yehova a te̱se̱ nde ná babaedi bongwane̱le̱ mō̱ na nune̱. (Bebotedi 2:18) Mome nde e mot’a boso ńangame̱ne̱ o sombweye̱ mbia mao na jokwe̱le̱ pe̱ mo̱ o bia nja ńe Loba. Angame̱ne̱ o to̱ndo̱ munj’ao ńai eno̱ be̱be̱ o bola longe̱ lao ońol’ao. Babaedi bangame̱ne̱ o to̱ndo̱ne̱le̱ na bolane̱le̱ edube mō̱ na nune̱. Kana ba titino̱ ke̱nge̱nge̱, bangame̱ne̱ o jokwa lakise̱ ońolana nika ńe mweńa ońola bonam ba diba.​—Langa Efeso 4:31, 32; 5:22-25, 33; 1 Petro 3:7.

3. Mo̱ wangame̱ne̱ o caka diba ońolana di si mawanea wa bonam e?

Yete̱na lo be̱n mitakisan o diba lańu, bińo̱ langame̱ne̱ o bola me̱se̱ na me̱se̱ ná lo bongwane̱le̱ na ndolo. (1 Korinto 13:4, 5) Bibe̱l e si mome̱le̱ jabane̱ ka mwano o bo̱le̱ ngusungus’a bekwali be maso̱be̱ o ndabo a diba te̱.​—Langa 1 Korinto 7:10-13.

4. A bana, nje Loba a mapulano̱ ońol’ańu e?

Yehova a mapula ná lo be̱ bonam. A mabola bińo̱ malea ma peti bwam na lo bwane̱ mińa mańu m’eso̱mbe̱ muńe̱nge̱. A mapula ná dibie̱ na so̱ṅtane̱ la longe̱ la bayedi bańu di be̱ bińo̱ muse̱ṅ. (Kolose 3:20) Yehova, Muweked’ango̱, a mapula pe̱ ná o bwe muńe̱nge̱ mwena bolea la mo̱ na Mun’ao di mawanano̱.​—Langa Mulangwedi 11:9–12:1; Mateo 19:13-15; 21:15, 16.

5. A bayedi, nje e mapule̱ ná bana bańu ba be̱ bonam e?

Bińo̱ langame̱ne̱ o tuse̱ mańolo o sombwea bana bańu da, wum’a boja na bebo̱tedi. (1 Timoteo 5:8) Nde, ná bana bańu ba be̱ bonam, bińo̱ langame̱ne̱ pe̱ o jokwe̱le̱ babo̱ ná ba to̱nde Loba na jokwa pe̱ mangea mao. (Efeso 6:4) Ndolo o malee̱le̱no̱ ońola Loba ńena e be̱ eyembilan a bwam ońola mun’ango̱. Belēdi bo̱ngo̱ bena be tukwa mo̱nge̱le̱ mao o mbad’a bwam yete̱na be se̱medi o Eyal’a Loba.​—Langa Ndimbisedi 6:4-7; Minia 22:6.

Bana ba matombwane̱ nde yete̱na o masesa na jome̱le̱ pe̱ babo̱. E mapula pe̱ babo̱ beko̱kisedi na mbe̱t’a dibongo. Nink’a dibongo e matata babo̱ na bedangwedi bena be mako̱bi ońol’a bonam babu. (Minia 22:15) Nde, mbe̱t’a dibongo e s’angame̱ne̱ tomba moyo to̱ be̱ njo, tomtom.​—Langa Kolose 3:21.

Mboṅ a Yehova i busise̱ pat’a kalati jita yena i tilabe̱ nde tobotobo o jongwane̱ bayedi na bana. Yin kalati ye̱se̱ i se̱medi nde o Bibe̱l.​—Langa Myenge 19:8, 12.