Ala o mambo mena me

Ne̱ni neno̱ ná na be̱ diko̱m la Loba e?

Ne̱ni neno̱ ná na be̱ diko̱m la Loba e?

JOKWA 35

Ne̱ni neno̱ ná na be̱ diko̱m la Loba e?

Nje Jeremy a kusino̱ o longe̱ e tute̱le̱ mo̱ o je̱ne̱ mweńa ma be̱ diko̱m na Loba. Mo̱ ná. “Ke̱ na be̱n 12 la mbu, sango’am a dī biso̱. Bulu bō̱, ke̱ ne o kane̱, na so̱so̱me̱ye̱ Yehova ná a bole ná sango’am a timbe na biso̱.”

Na ndutu o mulema, Jeremy a botedi o langa Bibe̱l ao. Nje a langino̱ o Myenge 10:14, e tapi mo̱ jita. Y’epasi e makwala jombwea Yehova ná: “Mutakedi a malakisane̱ wa; wa nde we mongwaned’a bana ba ńue.” Jeremy a matele̱ye̱ ná: “E ta nde biana Yehova e nde kwalisane̱ mba, ná e pe̱ nde langwea mba ná a me̱nde̱ jongwane̱ mba, na ná e nde Sango’am. Mo̱ ne ná na be̱ne̱ sango a bwam nu buki mo̱ e?”

E BE̱ ná we o mulemlem ma bete̱medi ka Jeremy to̱ ke̱m, Bibe̱l e malee̱ ná Yehovah a mapula ná o be̱ diko̱m lao. Bibe̱l e makwala ná: “Sisea be̱be̱ na Loba, nde mo̱ pe̱ a masisea be̱be̱ na bińo̱.” (Yakobo 4:8) Dutea te̱ nje nik’e mapulano̱ kwala: Toná o titino̱ ná we̱ne̱ Loba—o titino̱ pe̱ to̱ mwemba mao—Yehova Loba a mabele̱ wa ná o be̱ diko̱m lao!

Nde ná o be̱ diko̱m la Loba, wangame̱n po̱ngo̱ miwe̱n. Di no̱nge eyembilan: O de̱ te̱ mbonji o ewa, ke̱ o bi so̱ ná i titi ná i koka na mo̱me̱ne̱. Ná i koke, e mapula ná o kome madiba oten ponda ye̱se̱, o te̱se̱ pe̱ mo̱ o epol’a bwam. Nika pe̱ nde yeno̱ yete̱na moto a mapula be̱ diko̱m na Loba. Ne̱ni so̱ bola ná mulatako mo̱ngo̱ na Loba mu ńake e?

Mweńa ma jokwa la Bibe̱l

Ná bato baba ba be̱ mako̱m, mō̱ ńabu te̱ angame̱n kwalisane̱ nune̱, na lambe̱ye̱ pe̱ mo̱ toi. Nika pe̱ nde yeno̱ yete̱na di mapula be̱ diko̱m na Loba. Ná di senge nje Loba a makwalane̱no̱ biso̱, jangame̱n langa na jokwa Bibe̱l.—Myenge 1:2, 3.

Yen ebe o si to̱ndi jokwa. Jita la beso̱mbe̱ be me̱nde̱ nde po̱so̱ yen ebe o jombwa television, o joka maloko, to̱so̱ o tombise̱ ponda na mako̱m mabu. Nde yete̱na o mapula be̱ diko̱m na Loba, ngea nipe̱pe̱ e titi. Wangame̱n nde jokwa Eyal’ao ná o sengane̱ mo̱.

Nde o si bwa bo̱ngo̱. Jokwa la Bibe̱l di s’angame̱n be̱ wa mūna. We ná wokwa o to̱ndo̱ mo̱, to̱ e be̱ nde ná o si me̱ne̱ wame̱ne̱ ka moto nu to̱ndi jokwa. Botea na se̱le̱ te̱se̱ye̱ wame̱ne̱ ponda ońola jokwa la Bibe̱l. Mun’a muto mō̱ nu belabe̱ ná Lais a makwala ná: “Na be̱n mudango. Na wem te̱ idiba, na mase̱le̱ nde langa epas’a Bibe̱l ewo̱.” Maria, nu be̱n 15 la mbu, mo̱ a be̱n ńao mbad’a bola. Mo̱ ná: “Ebiamu te̱, obiana na ma ko̱ iyo̱, na mase̱le̱ nde langa Bibe̱l.”

Ná o te̱se̱ye̱ wame̱ne̱ mudango ma jokwa, ombwa  edinge̱le̱ e maso̱be̱ o dipapa 292. Ombusa nika, tila mińa weno̱ ná wokwa Eyal’a Loba, to̱ ońola 30 minuti buka te̱.

․․․․․

Te̱se̱ye̱ la wame̱ne̱ mudango le nde bebotedi. O botedi te̱ jokwa, o me̱nde̱ je̱ne̱ ná e titi bu o langa Bibe̱l ponda ye̱se̱. Jezreel nu be̱n 11 la mbu a makwala ná: “Bepasi ba Bibe̱l bō̱ be ndutu o so̱ṅtane̱, be si mabwesane̱ pe̱ to̱ muńe̱nge̱ ndongo. ” Yete̱na nika nde wa pe̱ o me̱ne̱no̱ mambo, o si bo̱bo̱. E̱ne̱ nde jokwa lo̱ngo̱ la Bibe̱l ka ponda o matombise̱no̱ o senga nje diko̱m lo̱ngo̱ Yehova Loba, eno̱ langwea wa. Na ponda, jokwa lo̱ngo̱ la Bibe̱l di me̱nde̱ bwese̱ wa muńe̱nge̱, di wanea pe̱ wa tombwane̱ bupisane̱ miwe̱n o mapo̱ngo̱no̱!

Muka mwe mweńa

Muka mwe nde mbadi po̱ ńa kwalisane̱ Loba. Dutea te̱ nate̱na njika dikala di jabea leno̱ mweńa! We ná o kwalisane̱ Yehova Loba o to̱ njika ponda, e be̱ mwese to̱ bulu. E be̱be̱ o lambe̱ye̱ wa toi ponda ye̱se̱. O sumo te̱ nika, a mapula senga nje o be̱nno̱ o langwea mo̱. Ońola nika nde Bibe̱l e mome̱le̱no̱ ná: “O mambo me̱se̱ ese̱le̱ ná mpuli mańu mu biane̱ oboso ba Loba tongwea na muka na beso̱so̱medi na bola la masoma.”—Filipi 4:6.

Ka nje te̱ y’epas’a Bibe̱l e malee̱no̱, o be̱n mambo jita weno̱ ná o langwea Yehova. Nika ńe ná e be̱ mitakisan mo̱ngo̱ na mambo ma mabwese̱ wa ndutu. Nika ńe pe̱ ná e be̱ mambo ma matute̱le̱ wa o timbise̱le̱ masoma. Mo̱ e titi mbale̱ ná e te̱nge̱n jita o timbise̱le̱ diko̱m masoma ońola mambo ma bwam di boledino̱ wa e? We pe̱ ná o timbise̱le̱ Yehova masoma, ebanja a boledi wa bwam buka to̱ njika diko̱m dipe̱pe̱ weno̱ ná o be̱ne̱.—Myenge 106:1.

Tila mambo mō̱ wangame̱nno̱ timbise̱le̱ Yehova masoma.

․․․․․

Nje ye mbale̱ ye nde ná mambo mō̱ ma yo̱ki takise̱ wa na bwese̱ pe̱ wa ndutu. Kalat’a Myenge 55:23 e makwala ná: “We̱le̱ mutaka mo̱ngo̱ omo̱ń a Yehova, nde a me̱nde̱ o jembe̱ wa; a si me̱nde̱ jese̱le̱ ná nute̱m na sim a ponge su ye̱se̱.”

Tila mambo o me̱nde̱no̱ to̱ndo̱ kwalea o muka.

․․․․․

Myango ma longe̱ la moto

Mulatako ma diko̱m na Loba mu be̱n tongo la mweńa dipe̱pe̱ moto a s’angame̱nno̱ me̱ngise̱. Mulo̱ngedi David a tili ná: “Keka, nde le̱ne̱ ne̱ni Yehova eno̱ bwam.” (Myenge 34:9) Ponda David a tilino̱ Myenge 34, a ta nde a wa busa o bete̱medi ba ndutu. A ta a ńa kiṅe̱ Saul mīla nu ta nu pula bwa mo̱; nje e si ta lambo di bo̱bi. Na mo̱ a timba be̱ eto̱m o wala wasa diwutamea ombo’a bato ba Filistia bena ba ta nde basingedi bao. Kana a tano̱ mbaki ná bato ba Filistia ba me̱nde̱ bwa mo̱, David a bolane̱ nde misomba, a bola biana a maboa njo, na nik’e bola ná a sunge longe̱ lao, a ńe pe̱ mīla.—1 Samuel 21:10-15.

David a s’o̱nge̱le̱ ná a we̱li nde sunga longe̱ lao ońolana a ta dibie̱ jita. O diwengisan, Yehova nde a bolino̱ esese. A tili ná: “Na pulise̱ Yehova, na mo̱ alabe̱ mba, a sungi pe̱ mba na ndut’am ye̱se̱.” (Myenge 34:5) E ta so̱ e te̱nge̱n ná David a kwalane̱ bato bape̱pe̱ ná ba ‘keke, nde be̱ne̱ ne̱ni Yehova eno̱ bwam’ ońolana myango ma longe̱ lao la mo̱me̱ne̱ mi lee̱le̱ mo̱ nika. *

We ná wo̱nge̱le̱ bete̱medi ba longe̱ lo̱ngo̱ bō̱ bena we̱nno̱ ne̱ni Yehova ombwedino̱ wa e? Yete̱na e, tila mo̱ o wase wan. O jongwane̱ wa: be bete̱medi be s’angame̱n be̱ ba tobotobo. Keka jo̱nge̱le̱ minam misadisadi ma buńa te̱, mena moto eno̱ ná a ye̱use̱.

․․․․․

Yen ebe bayedi bo̱ngo̱ bokwe̱le̱ wa Bibe̱l. Ye te̱ nika, ke̱ nika ńe bwam jita. Nde e mapula ná wa mo̱me̱ne̱ o be̱ne̱ mo̱ngo̱ mulatako na Loba. O si bedi te̱ bola nika, mambo mō̱ ma kwalabe̱ owan me ná mongwane̱ wa o botea. Yehova a me̱nde̱ namse̱ miwe̱n mo̱ngo̱. Bibe̱l mo̱ ná: “Ue̱le̱, nde di mabolabe̱ bińo̱; pulise̱, nde lo maso̱.”—Mateo 7:7.

LANGA MAMBO MAPE̱PE̱ JOMBWEA NIN TEMA O DO̱ 1, O MONGO 38 NA 39

O DONGO LASU DI MABUPE̱

Mo̱ ye wa ndutu o kwalisane̱ bane̱ jombwea Loba e? Okwa ne̱ni weno̱ ná o lingea dube̱ lo̱ngo̱.

[Maki]

^ par. 24 Bibe̱l iwo̱ i matukwa ben byala ná “keka, nde le̱ne̱” ná “e̱ne̱ na wa mo̱me̱ne̱,” to̱so̱ “wasa je̱ne̱ na wame̱ne̱.”—Contemporary English Version, Today’s English Version, and The Bible in Basic English.

EPAS’A BIBL YA MOM

“Bonam na ba be tue o mudī.”—Mateo 5:3.

MALEA

Langa buka te̱ mapapa ma Bibe̱l mane̱i buńa te̱, o me̱nde̱ bo̱le̱ langa mo̱ o pambo a ponda ńa mbu mō̱.

MO̱ O TA O BIA NIKA . . .E?

Ninka weno̱ langa nin kalati, weno̱ pe̱ kasa malea mao ma se̱medi o Bibe̱l, nik’e malee̱ ná Yehova e o jombwea wa tobotobo.Yohane 6:44.

NJE NA ME̱NDE̱NO̱ BOLA!

Ná na bate busane̱ tombwane̱ o jokwa lam la Bibe̱l, na me̱nde̱ ․․․․․

Ná na kane̱ ponda ye̱se̱, na me̱nde̱ ․․․․․

Nje na me̱nde̱no̱ to̱ndo̱ baise̱ bayedi bam jombwea di to̱ti ye de ná ․․․․․

O MO̱NGE̱LE̱ NÁ NJE E?

● Ne̱ni weno̱ ná o bata kenjise̱ jokwa la Bibe̱l la wamo̱me̱ne̱ e?

● Ońola nje Yehova a mapulano̱ o senga mika ma bato ba titi ke̱nge̱nge̱ e?

● Ne̱ni weno̱ ná o po̱ngulane̱ mika mo̱ngo̱ e?

[Jo̱nge̱le̱]

Ke̱ na dia eso̱mbe̱, na ta nde na kwala milemlem ma mambo o mika mam. Tatan na makeka kwalea mambo ma bwam na ma bobe ma tombi bo buńa. Kana mińa meno̱ diwengisan, nik’e mabola ná na si kwala milemlem ma mambo o mika mam.’’—Eve

[Edinge̱le̱/Duta]

 Wase̱le̱ Bibe̱l ango̱

1. Po̱so̱ myango ma Bibe̱l mō̱ o me̱nde̱no̱ o to̱ndo̱ langa. Kane̱ ná o kuse dibie̱ o so̱ṅtane̱ mi myango.

2. No̱ngo̱ ponda o langa mi myango. No̱ngo̱ pond’ango̱ ńe̱se̱. We te̱ langa, bolane̱ mo̱nge̱le̱ mo̱ngo̱. We̱le̱ wame̱ne̱ o dibe̱ke̱le̱: Keka je̱ne̱ nje ye o tombe̱, senga madoi ma bato, senga benumba, keka da, na nika na nika. So̱lise̱ wame̱ne̱ o mi myango!

3. Dutea nje o langino̱. Baise̱ wame̱ne̱ myuedi ka min:

● Ońola nje Yehova a we̱le̱no̱ min myango o Bibe̱l e?

● Njika bato jangame̱nno̱ o jembilane̱ e, njika bato pe̱ be ka byembilan be mome̱le̱ biso̱ e?

● Njika belēdi ba mweńa min myango meno̱ ná mokwe̱le̱ mba e?

● Nje min myango mi mokwe̱le̱no̱ mba jombwea Yehova na mbad’ao ńa bola mambo e?

4. Kane̱ Yehova. Langwea mo̱ nje o busane̱no̱ o jokwa lo̱ngo̱ la Bibe̱l na ne̱ni o mapulano̱ we̱le̱ mo̱ o ebolo o longe̱ lo̱ngo̱. Timbise̱le̱ Yehova masoma ponda ye̱se̱ ońola jabea a bolino̱ wa—Eyal’ao ya bosangi, Bibe̱l!

[Duta]

“Eyal’ango̱ nde ye etrukaṅ a myende mam na mwe̱ne̱n o nge’am.”—Myenge 119:105.

[Edinge̱le̱/Duta]

Te̱se̱ mambo me mweńa o epol’a boso

Mo̱ o me̱ne̱ nde biana o walame̱n jita kańena o si be̱n ponda o kane̱ to̱ o jokwa Bibe̱l e? Ponda iwo̱, nika ńe nde bupisane̱ ne̱ni o po̱sino̱ o te̱se̱ mambo me wa mweńa.

Keka bola ninka: No̱ngo̱ mulonga, nde o we̱le̱ madale mande̱ne̱ oten. Tatan bata mukoko o mulonga—o londe̱ mo̱ nate̱na omo̱ń. Tatan o be̱n mulonga mu londi na madale na mukoko.

Tatan sumwa nje ye̱se̱ ye o mulonga, nde o si pimba mo̱. Keka wengisane̱ mbad’a bola: Se̱le̱ nde we̱le̱ mukoko, ombusa nika, keka pe̱ we̱le̱ madale. Epolo e titi pe̱ ońola madale bwa? Nika ńe nde ońolana nin ngedi o se̱le̱ nde we̱le̱ mukoko o mulonga.

Nje nik’e mokwe̱le̱no̱ wa e? Bibe̱l mo̱ ná: “Emba ma mena ma te̱nge̱n.” (Filipi1:10) O se̱le̱ te̱ we̱le̱ mambo masadi ka longe̱le̱ la ńolo o epol’a boso o longe̱ lo̱ngo̱, o me̱nde̱ nde je̱ne̱ biana o si be̱n ponda jita ońola mambo ma mweńa, nika ńe nde mambo ma mudī. Nde o we̱le̱ te̱ malea ma Bibe̱l o ebolo, o me̱nde̱ so̱ ná o be̱n ponda o bola mambo ma mweńa name̱ne̱ pe̱ na mambo mape̱pe̱ ka longe̱le̱ la ńolo. Nika ńe̱se̱ ńe nde bupisane̱ nje o se̱le̱no̱ we̱le̱ o mulonga mo̱ngo̱!

[Duta]

Ka nje te̱ yeno̱ na mbonji o made̱no̱, mulatako na Loba mu mabaise̱ ná o bole mambo mō̱ ná mu ńake