Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Myuedi ma balangedi

Myuedi ma balangedi

Nja ńe nu “muto” Yesaya 60:1 e makwaleano̱, ne̱ni a ‘te̱mno̱’ a “pańa” pe̱ e?

Yesaya 60:1 e makwala ná: “Te̱me̱, [a muto], pańa, ebanja mwe̱ne̱n mo̱ngo̱ mu maya, bosangi ba Yehova bo mabusea wa, nwt-F.” Myemba mi dinge̱le̱ y’epasi mi malee̱ ná nu “muto” a ta nde Sion to̱ Yerusalem, mundi munde̱ne̱ ma Yuda o ni ponda. a (Yes. 60:14; 62:1, 2) Di makwalea te̱ ońola mu mundi ke̱ ye nde ońola tumba la Israel le̱se̱. Di me̱nde̱ jalabe̱ myuedi miba jombwea yen epasi. Maboso, njika ponda na ne̱ni Yerusalem e ‘te̱mno̱’ e pańa pe̱ o mbad’edinge̱dinge̱ e? Mi londe̱ miba, mo̱ byala ba Yesaya be be̱n belondisedi o nin pond’asu be buki baboso e?

Njika ponda na ne̱ni Yerusalem e ‘te̱mno̱’ e pańa pe̱ o mbad’edinge̱dinge̱ e? Yerusalem na tempe̱l ao ba ta nde embamba ponda Bonayuda ba tano̱ mukoma o Babilon etum a 70 ma mbu. Ponda Babilon e kwedino̱ o mā ma bato ba Media na ba Persia, Bonaisrael bena ba ta o bepasi be̱se̱ ba janea la Babilon ba ta wonja o timba o mindi mabu na te̱se̱ jowe̱ la mbale̱ peńa. (Esra 1:1-4) Botea mbu 537 B.P.A., ebindi yena e ta jemea o 12 matumba me̱se̱, e boli nika. (Yes. 60:4) Ba botea o bola Yehova mabea, bolise̱ mińa minde̱ne̱ na longa tempe̱l peńa. (Esra 3:1-4, 7-11; 6:16-22) Bosangi ba Yehova bo botedi pe̱te̱ pańa omo̱ń a Yerusalem, nika ńe nde ná omo̱ń a tumba lao. Na babo̱ ba timba mwe̱ne̱n ońola matumba mena ma si ta ma bia Yehova.

Nde bedinge̱ ba Yesaya jombwea te̱se̱be̱ la mambo peńa be londi nde epasi o ni ponda. Dongo dinde̱ne̱ la Bonaisrael di si bengi sengane̱ Loba. (Neh. 13:27; Mal. 1:6-8; 2:13, 14; Mat. 15:7-9) Ombusa ponda, ba to̱bi na Mesia, Yesu Kristo. (Mat. 27:1, 2) O mbu 70 P.A., Yerusalem na tempe̱l ao ba bulabe̱le̱ pe̱te̱.

Yehova a ta a se̱le̱ bīse̱ ná nik’e me̱nde̱ bolane̱. (Dan. 9:24-27) E me̱ne̱ne̱ ná bwē ná, mwano mao mu si ta ná Yerusalem ńa wase nde e londise̱ mambo me̱se̱ ma bedinge̱ be o Yesaya 60 jombwea te̱se̱be̱ la mambo pe̱ńa.

Mo̱ byala ba Yesaya be be̱n belondisedi o nin pond’asu be buki baboso e? E, nde jombwea muto nupe̱pe̱ ńe nde Yerusalem ńa mo̱ń.” Ńamuloloma Paulo a tili ońol’ao ná: “Mo̱ nde ńe ńango asu.” (Gal. 4:26) Yerusalem ńa mo̱ń ńe nde dongo la bebokedi ba Loba le o mo̱ń di longedi na bewekedi ba mudī ba jemea. Bana bao be nde Yesu na 144 000 la kriste̱n yo̱kisabe̱, yena i be̱n dipita la be longe̱ o mo̱ń kapo̱ ka Paulo. Kriste̱n yo̱kisabe̱ nde i longi “tumba la bosangi” nika ńe nde “Israel ńa Loba.”—1 Pet. 2:9; Gal. 6:16.

Ne̱ni Yerusalem ńa mo̱ń e ‘te̱mno̱’ e “pańa” pe̱ e? E boli nde nika tongwea na bana bao bo̱kisabe̱ be o wase. Ombwa ne̱ni nje ba kusino̱ yeno̱ bowan na bedinge̱ be o Yesaya bepasi 60.

Kriste̱n yo̱kisabe̱ i ta yangame̱n “te̱me̱” ebanja i ta i máso̱lo̱ o bete̱medi ba mwititi o mbad’a mudī, ponda bekoko ba belēdi ba mpenga bena be se̱le̱ bīsabe̱ be kudumane̱no̱ babo̱ o ebwea mbu e londe̱ beba P.A. (Mat. 13:37-43) Nik’e boli ná ba timbe bakom ba Babilon ninde̱ne̱, bebokedi ba bebasi be kwedi. Bo̱kisabe̱ ba jai bakom nate̱na “su la ebe̱yed’a mambo, nwt-F,” nika ńe nde pambo a ponda ńena ni botedi o 1914. (Mat. 13:39, 40) Ombusa nika, o mbu 1919 ba te̱m wonja, ba botea pańse̱ mwe̱ne̱n ma mudī tongwea na we̱le̱ babo̱me̱ne̱ mususu o ebol’a dikalo. b Mimbu mi bupe̱, bato ba matumba me̱se̱ ba po̱i o mu mwe̱ne̱n, name̱ne̱ ná ebind’a ba bena ba longi Israel ńa Loba bena be i “kiṅe̱” yena kalat’a Yesaya 60:3 e makwaleano̱.—Bbī. 5:9, 10.

O Kie̱le̱ ni maye̱, kriste̱n yo̱kisabe̱ i me̱nde̱ lańse̱ mwe̱ne̱n ma Loba o mbadi ńe bonde̱ne̱. Ne̱ni e̱? Ponda i me̱nde̱no̱ bole̱ mīla ma longe̱ labu o wase, i me̱nde̱ nde timba dongo diwo̱ la “Yerusalem ńa peńa” to̱ ewand’a kristo e longedi na 144 000 la kiṅe̱ na prisi.—Bbī. 14:1; 21:1, 2, 24; 22:3-5.

Yerusalem ńa peńa e me̱nde̱ no̱ngo̱ dongo la mweńa o belondisedi ba Yesaya 60:1. (Kobisane̱ Yesaya 60:1, 3, 5, 11, 19, 20 na Bebīsedi 21:2, 9-11, 22-26.) Ka nje te̱ o Yerusalem ńa kwaṅ nde janea la Israel di tano̱, nikame̱ne̱ nde Yerusalem ńa peńa na Kristo ba me̱nde̱no̱ timba janea la ebe̱yed’a mambo ya peńa. Ne̱ni Yerusalem ńa peńa e ‘mawano̱ omboa Loba e?’ Tongwea na bola mambo ma me̱nde̱ waneye̱ wase tombwane̱. Bato ba matumba me̱se̱ ba mabwe̱ Loba bo̱ngo̱ ba “me̱nde̱ dangwa o mwe̱ne̱n mao.” Ba si me̱nde̱ pe̱ bola bobe to̱ wo̱. (Bbī. 21:3, 4, 24) Nik’e me̱nde̱ wana “te̱se̱be̱ la mambo me̱se̱ peńa” ka nje te̱ Yesaya na bane̱ bato̱pedi ba mudī ba tano̱ ba bīse̱. (Bbol 3:21) Te̱se̱be̱ la mambo peńa di botedi nde ponda Kristo a timbino̱ kiṅe̱, di me̱nde̱ pe̱ nde bo̱ o su la Janea la ikol’a mbu.

a O Yesaya 60: 1, Betukwedi ba was’a peńa be bolane̱ eyala ná “muto” o mulopo ma bolane̱ “Sion” to̱ “Yerusalem” ońolana byala ba Bonahebe̱r ba bolane̱no̱ ońola “te̱me̱” na “pańa” be makwalea nde ońola muto, nikame̱ne̱ pe̱ na eyala ná “wa.”

b Te̱se̱be̱ la jowe̱ la mbale̱ peńa lena di tombi o mbu 1919 di kwalabe̱ pe̱ o Hesekiel 37:1-14 na Bebīsedi 11:7-12. Hesekiel a ta a bīse̱ te̱se̱be̱ la kriste̱n yo̱kisabe̱ ye̱se̱ peńa ombusa babo̱ be̱ o mukoma pond’a bwaba. Edinge̱ ya Bebīsedi e makwalea ońola yabe̱ la peńa o mbad’edinge̱dinge̱ la dibo̱to̱ disadi la bonasango bo̱kisabe̱ bena ba ta ba die̱le̱ ombusa pambo a ponda ni wuto, ba si we̱lino̱ bolea Yehova o mususu ońolana ba ta ba we̱le̱be̱ o beboa esibe̱ njo̱m. O mbu 1919, ba te̱se̱be̱ ka “mūt’a jemea na jangwa.”—Mat. 24:45; Ombwa Le culte pur de Jéhovah enfin rétabli!, o dipapa 118.