Ala o mambo mena me

Ala o ebambu a mongo

Ne̱ni ko̱longo̱ne̱ mwemba ma peńa

Ne̱ni ko̱longo̱ne̱ mwemba ma peńa

MO̱ E mápo̱ye̱ wa ná o tukwe mwemba e? Yete̱na e, ke̱ yen ebe we jo̱nge̱le̱ diwo̱ na Jean-Charles nu kwali ná: “Ye ndutu o so̱ epol’ao o mwemba ma peńa, o mulemlem ma ponda pe̱ jongwane̱ elong’a mbia te̱ o be̱ skwe̱ o mbad’a mudī.” O sumo te̱ nika, wasa l’ebolo, bolongi na yen ebe besukulu ba peńa ońola bana, ba bena ba male̱ o epolo epe̱pe̱ ba be̱n pe̱ mitakisan ka diwengisan la ngō, la bose̱di, na mōnda ma dikalo ma peńa.

Nicolas na Céline ba lembe̱ pat’a mitakisan mipe̱pe̱. Bemedi ná mukanjo m’ebolo ma Fre̱nsi mu lome babo̱ o mwemba ma peńa. Ba kwali ná: “Ombusa biso̱ bwa muńe̱nge̱, di bo ndutu ońolana di dī mako̱m masu. Di si ta pe̱ to̱ di mábe̱ne̱ mulatako ma bo̱ibo̱i na bonasango ba mwemba masu ma peńa.” a To̱ na mitakisan ne̱ni be̱ muńe̱nge̱ ke̱ di tuko mwemba e? Ne̱ni bane̱ beno̱ ná bongwane̱ e? Njika minam ma mudī weno̱ ná o kusa, ne̱ni pe̱ weno̱ ná wembe̱ bane̱ o mwemba mo̱ngo̱ ma peńa, wa pe̱ o kusa jembame̱ e?

BETE̱SEDI BENE̱I BE MONGWANE̱ WA O KO̱LO̱NGO̱NE̱ MWEMBA MA PEŃA

Pite̱ na Yehova

1. Pite̱ na Yehova. (Mye. 37:5) Ombusa 20 ma mbu, Kazumi o Yapan a dī mwemba mao ponda diyo l’ebolo di lomno̱ mom’ao wuma epe̱pe̱. Ne̱ni a ‘bake̱no̱ Yehova mangea mao e’? Mo̱ ná: “Na teleye̱ Yehova mulema mam, na langwea mo̱ bo̱ngo̱ na eso̱diso̱di na tano̱ na senga. Ponda te̱ na bolino̱ nika, a boli mba ngińa ni ta ni pula mba.”

Ne̱ni bata lakisane̱ Yehova e? Ka nje te̱ bwele bo be̱nno̱ ńo̱ng’a madiba na bema bepe̱pe̱ ná bo pumeye, mulemlem pe̱ nde jangame̱nno̱ dese̱ dube̱ lasu ná di ńake. Nicolas, ńena di kwaledino̱ omo̱ń e̱n ná dutea o byembilan ba Abraham, Yesu, na Paulo, bome bena ba po̱ngi miwe̱n o bola jemea la Loba, louse̱ lakisane̱ a be̱nno̱ ná Yehova a me̱nde̱ sue̱le̱ mo̱. O ko̱lo̱ngo̱ne̱ te̱ jokwa Bibe̱l, nik’e me̱nde̱ jongwane̱ wa ná o we̱le̱ lembe̱ to̱ njika mawengisan o longe̱ lo̱ngo̱, o me̱nde̱ pe̱ jokwa mambo ma mudī mena weno̱ ná o bolane̱ o wanea bape̱pe̱ jongwane̱ o mwemba mo̱ngo̱ ma peńa.

O si kobisane̱ myemba

2. O si kobisane̱ myemba. (Mul. 7:10) Jules e̱n diwengisan dinde̱ne̱ la bose̱di ponda asumwe̱no̱ o Benin wala o Amerika. A dia a mo̱nge̱le̱, mo̱ ná: “E ta nde biana nangame̱n nde langwea to̱ nja ne̱nno̱ myango ma longe̱ lam.” Kana longe̱ lao di tano̱ diwengisan na nje di tano̱ kwaṅ, a botedi so̱ o panda na mwemba. Nde ombusa mo̱ bata bia bonasango na bonańango bwam, a tuko monge̱le̱ mao. Mo̱ ná: “Na timbi soṅtane̱ ná e be̱ to̱ owe̱ni di maso̱be̱no̱ biso̱ be̱se̱ je nde ńai po̱. Mō̱ ńasu te̱ a be̱n nde mbad’a to̱po̱ na ńa bola ńe diwengisan. No̱ngo̱ la bato ka nje te̱ beno̱ le mweńa.” Bola so̱ me̱se̱ ná o si kobisane̱ mwemba mo̱ngo̱ ma kwaṅ na mu ma peńa. Anne-Lise, munańango mō̱ ńe paonia mo̱ ná: “Na salo o wuma epe̱pe̱ o bomane̱ pete̱ mambo na dīno̱ ombusa, nalo nde o bwam ba je̱ne̱ mambo ma peńa.”

Batudu pe̱ ba sangame̱n kobisane̱ mwemba mabu ma kwaṅ na mu ma peńa. Bola la mambo o mbadi ye diwengisan di si mapula kwala ná yi mbadi i si te̱nge̱n. Ye dibie̱ ná di wase bia ne̱ni mambo ma matombano̱ o mu mundi obiana di mabola malea. (Mul. 3:1, 7b) Ye bwam ná o lee̱ bonasango tongwea na eyembilan yo̱ngo̱ ya bwam o mulopo ma ńakisane̱ babo̱ o be̱ne̱ mulemlem ma jo̱nge̱le̱ na wa.—2 Kor. 1:24.

No̱ngo̱ dongo o bebolo ba mwemba mo̱ngo̱

3. No̱ngo̱ dongo o bebolo ba mwemba mo̱ngo̱. (Fil. 1:27) Ye mbale̱ ná jasumwe̱ o epolo ewo̱ wala o epe̱pe̱ e mabaise̱ ponda na miwe̱n, nde ye mweńa o pomane̱ jukea o ndongame̱n a mwemba mo̱ngo̱ ma peńa e we̱li te̱ be̱ boso na boso. Bonasango na bonańango ba be̱n ńo̱ng’a je̱ne̱ wa ponda ye̱se̱ ná ba bate bia wa bwam e titi te̱ nika ne̱ni beno̱ ná ba wanea wa jongwane̱ di mapule̱ e? Lucinda ńālo o mundi munde̱ne̱ mō̱ ma Afrika ńa mikondo na bana bao ba bito baba, a dia a mo̱nge̱le̱ ná: “Mako̱m mam ma boli mba malea ná na siseye be̱be̱ na bonasango am ba mwemba mam ma peńa, na te̱ dikalo na babo̱, na bole pe̱ malabe̱ o ndongame̱n. Di langwedi pe̱ bonasango ná be ná ba bolane̱ bolongi basu ońola ndongame̱n a dikalo.”

‘Jana mulema mō̱’ o bola bebolo ba mudī na bonasango na bonańango ba mwemba mo̱ngo̱ ma peńa di me̱nde̱ jembe̱ wa lembe̱ pe̱ babo̱. Batudu ba langwedi Anne-Lise, di kwaledino̱ omo̱ń ná a ponge miwe̱n o busa o dikalo na bonasango na bonańango be̱se̱ o mwemba mao ma peńa. Nje nik’e wanno̱ e? Mo̱ ná: “Na pomane̱ soṅtane̱ ná mbadi ni peti ni ńa bola ná we̱ne̱ wame̱ne̱ ka elong’a mwemba. O be̱n pe̱ te̱ la mpuli o bola bebolo ka sangise̱ na sabangane̱ la Ndabo a Janea be malee̱ ná tatan o ne̱ne̱ mu mwemba ka mwemba mo̱ngo̱. Etum te̱ o mano̱ngo̱no̱ dongo o bebolo ba mwemba, nika pe̱ nde bonasango na bonańango ba me̱nde̱no̱ bwane̱ mundenge mo̱ngo̱ muńe̱nge̱, wa pe̱ o me̱nde̱ je̱ne̱ babo̱ ka mbia mo̱ngo̱ ma mudī ma peńa.

Wasa mako̱m ma peńa

4. Wasa mako̱m ma peńa. (2 Kor. 6:11-13) Jombwea la bane̱ nde le mbadi ni peti ńa be̱ne̱ mako̱m, tindea so̱ wame̱ne̱ ponda oboso na ombusa ndongame̱n ná o siseye bape̱pe̱ o mbasan o bwam ba bia babo̱. Po̱ngo̱ miwe̱n o bia mina mabu. We te̱ ńai bato ba masiseano̱ be̱be̱ na bo̱bise̱ la ńolo, o be̱ muyao nde wo̱nge̱le̱ pe̱ mina mabu, ye̱kei te̱ o me̱nde̱ be̱ne̱ mako̱m ma peńa.

O mulopo ma bwa bo̱ngo̱ ná o si me̱nde̱ kasabe̱, bola ná bonaso̱ngo̱ na bonańo̱ngo̱ ba peńa ba bie nja weno̱ na mbale̱. Bola ka Lucinda nu kwali ná: “Di be̱n mako̱m ma batabata ońolana di se̱le̱ bele̱ babo̱ ombo’asu.”

“KASANE̱ MO̱ NA NUNE̱”

Jingea o Ndabo a Janea ni londi na bato o si bino̱ le ná di bwese̱ bato bō̱ bo̱ngo̱. Ne̱ni so̱ bola ná ba si bwa bo̱ngo̱ e? Ńamuloloma Paulo a kwali ná: “Kasane̱ mō̱ na nune̱, kana Kristo a kasino̱ bińo̱ ońol’edub’a Loba.” (Rom. 15:7) Bembilane̱ te̱ Kristo, batudu be ná bongwane̱ bato ba po̱i peńa o je̱ne̱ ná ba kasabe̱ bwam. (Ombwa edinge̱le̱ “ Nje ye ná yongwane̱ ná wala la mundi mupe̱pe̱ di tongwele̱.”) O sumo te̱ nika, bato be̱se̱ name̱ne̱ pe̱ na bana, be ná ba bola me̱se̱ o kasa bane̱.

Kasa la bane̱ di titi buka te̱ lee̱le̱ babo̱ muyao, nde le pe̱ wanea babo̱ jongwane̱ di mapule̱. K’eyembilan munańango mō̱ a tombise̱ pond’ao o lee̱ nupe̱pe̱ nu po̱i peńa mundi, ongwane̱ pe̱ mo̱ o so̱ṅtane̱ ne̱ni no̱ngo̱ ndio ye diwengisan.

EPOLO O BE̱NNO̱ O ŃAKA

Obiana makele ma moa, ma matukwa eyobo abu ngedi jita ná mapupulan mabu ma be̱ ńai meno̱ ná ma pumwa. Mulemlem pe̱, walo te̱ o mwemba ma peńa, wangame̱n sumwa mambo me̱se̱ ma meke̱ wa ná o ńake o ebol’a Yehova. Nicolas na Céline ba kwali ná: “Wala o wuma epe̱pe̱ le nde belongedi ba bwam. Ko̱lo̱ngo̱ne̱ bato ba peńa na bepolo be diwengisan nik’e matute̱le̱ moto o sa bede̱mo ba peńa.” Jean-Charles di kwaledino̱ o byingedi a makwalea ne̱ni mbia mao mu tombwane̱no̱, mo̱ ná: “Wala o wuma epe̱pe̱ di boli ná bana basu ba ńake o mbad’a mudī o mwemba ma peńa. Myo̱di to̱ mininga, mun’asu ńa muto emedi bebolo o ndongame̱n a teten a woki, nu ńa mome pe̱ a timbi mute̱ dikalo nu si dubisabe̱.”

Nje bola yete̱na bete̱medi bo̱ngo̱ be si boli wa epolo o wala wuma epe̱pe̱, k’eyembilan owe̱ni ńo̱ngi ńeno̱ bonde̱ne̱ e? We ná o bola ná mwemba owe̱ni weno̱ tatan mu be̱ biana mwe nde ma peńa, o we̱le̱ pe̱ o ebolo malea ba bolino̱ o din jokwa. Lakisane̱ Yehova, we̱le̱ wame̱ne̱ mususu o bebolo ba mwemba, te̱se̱ mudango o busa o dikalo na bane̱, wasa be̱ne̱ mako̱m ma peńa, wouse̱ pe̱ mulatako na mako̱m mena o be̱nno̱. Mo̱ we ná o wanea ba be peńa na ba be̱n ńo̱ngi jongwane̱ o mbadi po̱ te̱nge̱ e? Kana ndolo ńeno̱ ede̱mo a kriste̱n a mbale, bola la nika di me̱nde̱ jongwane̱ wa o ńaka o mbad’a mudī. (Yohane 13:35) We ná o be̱ mbaki ná: “Yinka mabea nde Loba a do̱lisanno̱.”—Bon. 13:16.

To̱ na mitakisan, kriste̱n jita i we̱li be̱ muńe̱nge̱ i tongwe̱le̱ pe̱ o mwemba mabu ma peńa, wa pe̱ we ná! Anne-Lise mo̱ ná: “Tukwa la mwemba longwane̱ mba o tele̱ mulema mam ná bwē, o bata bia bane̱.” Tatan Kazumi e mbaki ná walo te̱ o epolo epe̱pe̱ we ná “we̱ne̱ ne̱ni Yehova a masue̱le̱no̱ wa o mbadi o si tano̱ o me̱ne̱.” Nje pe̱ jombwea Jules e? Mo̱ ná: “Mako̱m mam ma kasi mba bwam. Tatan na ne̱ne̱ mbame̱ne̱ ka elong’a mwemba mam ma peńa, ńai ńena e me̱nde̱ be̱ mba ndutu o jasumwe̱ oten.”

a We ná o so̱ malea o mun mulopo ma jokwa “Comment surmonter le mal du pays dans le service de Dieu,” o Njongo a Betatedi ńa 15 ma Emiase̱le̱ 1994.