Mubaedi mō̱ a titi te̱ ko̱nji
SI BE̱ la ko̱nji o ndabo a diba di masengise̱ sese jita. Ye mbale̱ ná babaedi bō̱ be̱n ná be ná ba lakise̱ mubaedi ńate̱le̱, na babo̱ ba po̱ngulane̱ pe̱te̱ mulatako mabu. * Nde e be̱ ná diba labu lalo oboso to̱ ke̱m, ba ba so̱i ná mom’abu to̱ munj’abu a wite̱ musonje ba masenga te̱ nde sese ni si be̱n elangisan. Ne̱ni beno̱ ná ba we̱le̱ lembe̱ ben besengedi ba ndutu e?
BEPASI BA BIBE̱L BE MABOLE̱ MALEA MA BWAM
To̱ na ndutu ninde̱ne̱ ba bono̱, jita la babaedi ba so̱lisabe̱ ba kusi lo̱ko̱mea tongwea na Betiledi. Boko ná Loba a me̱ne̱ miso̱di mabu, a mataka pe̱ mwemba na babo̱.—Maleaki 2:13-16.
“Ponda mitaka ma jita mi mabe̱no̱ oteten am, belo̱ko̱medi bo̱ngo̱ be membe̱ mudī mam.”—Myenge 94:19.
Bill a kwali ná: “Ke̱ ne o langa y’epas’a Bibe̱l, na dutedi ne̱ni Yehova eno̱ lo̱ko̱ mba na ndolo, ka sango a muna ńe ndedi.”
“We jemea na nu ńe jemea.”—Myenge 18:26.
Carmen ńena nu ta nu be̱ne̱ mome nu wite̱ musonje etum a myo̱di jita, a matele̱ye̱ ná: “Mom’am a si ta mba jemea, nde ne mbaki ná Yehova mo̱ e mba jemea. A si me̱nde̱ caka mba to̱ buńa.”
“Lo si no̱ngo̱ mutaka ońola to̱ lambo, nde o mambo me̱se̱ ese̱le̱ ná mpuli mańu mu biane̱ oboso ba Loba tongwea na muka na beso̱so̱medi . . . Nde musango ma Loba mwena mu buki dibie̱ le̱se̱ mu me̱nde̱ kombe̱ milema mańu.”—Filipi 4:6, 7.
Sasha mo̱ ná: “Na langi ben bepasi ba Bibe̱l ngedi jita. Kana na kane̱no̱ na titimbe̱, Loba a boli mba musango.”
Ba be̱se̱ di to̱pedino̱ o din dongo ba ta ba pula bo̱bo̱ ponda iwo̱. Nde ba lakisane̱ Yehova Loba, ba langi Bibe̱l ńena ni boli babo̱ ngińa. Bill a matele̱ye̱ nika na ben byala ná: “Dube̱ lam di boli ná longe̱ lam di be̱ne̱ janda ponda e tano̱ biana mane̱ mambo me̱se̱ ma sosedi nde. To̱ná na dangono̱ ‘oteten a misima ma mwititi,’ Loba a ta na mba.”—Myenge 23:4.
^ par. 4 Ońola beteledi ba nga moto e ná a lakise̱ to̱ ke̱m, ombwa Réveillez-vous ! (Umwe̱!) ńa 22 Avril 1999, “L’infidélité : des conséquences tragiques; La réconciliation est-elle possible ?; Quand on opte pour le divorce”