Skip to content

Ki Labib i dir konsernan pran swen avek ou paran aze?

Ki Labib i dir konsernan pran swen avek ou paran aze?

Sa ki Labib i dir

 I responsabilite bann zanfan ki’n vin adilt pour fer sir ki zot paran aze i ganny byen pran swen avek. Labib i dir ki bann zanfan adilt i “devret demontre devosyon pour Bondye premyerman dan zot prop fanmir e rann zot paran . . . , parski sa i akseptab devan Bondye.” (1 Timote 5:4) Ler bann zanfan adilt i fer sir ki zot paran aze pe ganny sa swen ki zot bezwen, zot pe onor zot paran parey Labib i demande.​—Efezyen 6:2, 3.

 Labib pa donn bann detay spesifik lo konman pour pran swen avek bann paran aze. Tout menm, i donn legzanp bann zonm ek madanm fidel ki ti fer sa. Labib i osi donn bann sizesyon pratik ki kapab ed bann ki pe donn sa kalite swen.

 Ki mannyer serten fanmir ti pran swen zot paran aze dan letan Labib?

 Zot ti pran swen avek zot paran dan diferan fason depandan lo sirkonstans.

  •   Zozef ti viv lwen avek Zakob, son papa ki ti aze. Ler sityasyon ti permet, Zozef ti fer laranzman pour ki Zakob i vin reste pros avek li. Dan sa fason, Zozef ti kapab pran swen avek son papa.​—Zenez 45:9-11; 47:11, 12.

  •   Rit ti al reste dan pei kot son belmer ti reste e i ti travay dir pour kapab pran swen avek li.​—Rit 1:16; 2:2, 17, 18, 23.

  •   Zezi ti demann en dimoun pour pran swen avek son manman Mari zis avan ki li menm ti mor. Aparaman son manman ti vev sa letan.​—Zan 19:26, 27. a

 Ki konsey pratik ki trouve dan Labib ki kapab ed bann ki pe pran swen avek zot paran?

 Dan Labib, i annan bann prensip ki kapab ed bann ki pe fer fas avek stres ek defi ler zot pe pran swen avek zot paran aze.

  •   Onor ou paran.

     Sa ki Labib i dir: “Ou pou annan respe pour ou papa ek ou manman.”​—Egzod 20:12.

     Ki mannyer pour aplik sa prensip? Ou onor ou paran ler ou les zot depan lo zot menm tan ki zot lasante i permet zot. Tan ki i posib les zot fer zot prop desizyon lo sa swen ki zot bezwen. An menm tan, onor zot par fer sa ki ou kapab fer pour ed zot.

  •   Konpran e pardonn zot.

     Sa ki Labib i dir: “En zonm ki annan bon konprenezon pou sirman tarde pran lakoler e i en zoli keksoz pour li les pase en lofans.”​—Proverb 19:11, NWT.

     Ki mannyer pour aplik sa prensip? Si en paran aze i dir en keksoz ki mal oubyen pa apresye swen ki ou pe donn li, demann ou lekor, ‘Ki mannyer mon ti pou santi si mon ti dan son plas?’ Ler ou esey konpran e pardonnen, ou pe evite fer en move sityasyon vin pli grav.

  •   Rod konsey lezot.

     Sa ki Labib i dir: “En proze pa reisi si nou pa demann konsey me i reisi kan i annan bokou konseye.”​—Proverb 15:22.

     Ki mannyer pour aplik sa prensip? Fer resers lo konman pour okip sa problenm lasante ki ou paran aze i annan. Gete dan ou distrik kwa ki disponib ki kapab ede pour ou pran swen avek ou paran aze. Koz avek lezot ki’n pran swen avek zot paran. Fer en renyon avek ou frer ek ser pour diskit bann bezwen ou paran, ki mannyer pour pran swen avek zot e pour partaz bann responsabilite.

    Fer en renyon avek tou manm fanmir pour diskite konman pour pran swen avek ou paran aze

  •   Fer selman sa ki ou kapab.

     Sa ki Labib i dir: “Lasazes i avek bann ki modes.”​—Proverb 11:2, NWT.

     Ki mannyer pour aplik sa prensip? Rekonnet sa ki ou kapab fer e pa kapab fer. Par egzanp, letan ek lenerzi i limite pour nou tou. Sa bann limitasyon i kapab annan lefe lo ki kantite ki ou kapab fer pour ou paran. Si ou vwar ki i paret tro lour parfwa pour ou pran swen avek ou paran aze, pa ezite pour demann led avek lezot manm fanmir oubyen bann profesyonnel.

  •   Pran swen avek ou lekor.

     Sa ki Labib i dir: “Parski napa en zonm ki’n deza ay son prop lekor, me i nouri li e pran swen avek li.”​—Efezyen 5:29.

     Ki mannyer pour aplik sa prensip? Menm si ou bezwen pran swen avek ou paran ou osi bezwen pran kont ou lekor e osi avek lezot manm ou fanmir si ou’n marye. Ou bezwen manz byen. Ou bezwen pran en pe repo e dormi byen. (Eklezyast 4:6) Parfwa ler i posib pran en pti konze. Si ou fer sa bann keksoz, ou pou dan en pli bon pozisyon emosyonnelman, mantalman e fizikman pour pran swen avek ou paran aze.

 Eski Labib i dir ki bann paran aze i bezwen ganny swen kot son lakour?

 Labib pa donn okenn lendikasyon lo si bann zanfan adilt i bezwen pran swen avek zot paran aze kot zot lakour. Serten fanmir i swazir pour gard zot paran aze pli lontan posib kot lakour. Me parfwa zot santi ki zot pou ganny en pli bon swen dan en lenstitisyon pour bann dimoun aze. Tou bann manm fanmir i kapab zwenn ansanm pour desid sa ki pli meyer pour zot tou.​—Galat 6:4, 5.

a Konsernan sa resi, en komanter dan Labib i dir: “I tre probab ki Zozef (msye, Mari) ti’n deza mor en pe letan pase e ki son garson Zezi ti pe siport li, prezan ki Zezi ti pe al mor ki pou arive avek li? Sa legzanp Kris pe montre bann zanfan lenportans pour pran swen avek zot paran aze.”​—The NIV Matthew Henry Commentary in One Volume, paz 428-429.