Kotea Te Laumalie?
Te tali ’i te Tohi-Tapu
ʼI te Tohi-Tapu, ko te kupu “laumalie” ne’e fakaliliu mai te kupu Fakahepeleo nèphèsh pea mo te kupu Fakakeleka psukhê. Ko te kupu Fakahepeleo ʼe fakaʼuhiga “ki he tahi ʼe manava,” pea ko te kupu Fakakeleka ʼe fakaʼuhiga “ki he tahi ʼe ma’uli.” a Koia, ko te laumalie ʼe ko te tagata, kae ʼe mole ko he me’a ʼe to kehe mai te sino moka mate. Tou vakaʼi pe ’e fakamahino feafea’i ʼi te Tohi-Tapu, ko te kupu laumalie ʼe fakaʼuhiga ki te tagata:
“Neʼe liliu ai te tagata ko he tahi ʼe maʼuli.”
ʼE fakamahino mai ʼi te Tohi-Tapu, ʼi te fakatupu e te ʼAtua te ʼuluaki tagata, ia Atama, ne’e “liliu ko he laumalie maʼuli.” (Senesi 2:7, Ostervald) Ne’e mole ma’u e Atama he laumalie ne’e foaki age. Ne’e liliu ko he tahi ʼe ma’uli, ko tona fakaʼuhiga ko he tagata.
ʼE ui ʼi te Tohi-Tapu ko te laumalie ʼe feala ke gaue, ke fia kai, ke fakalogo ki he ʼu lao pe’e fāfā ki he sino mate. (Levitiko 5:2; 7:20; 23:30; Tetelonome 12:20; Loma 13:1) Ko te ʼu aluʼaga fuli ʼaia ʼe feala pe ke fakahoko e he tahi ʼe maʼuli pea ʼe ʼi ai tona sino kakano.
ʼE tuputupua koa te laumalie?
Kailoa, ʼe feala ki te laumalie ke mate. ʼE lahi te ʼu vaega ʼe ina fakaha te faʼahi ʼaia. Koʼeni ʼona faʼifaʼitaki:
“Ko te laumalie ʼae ʼe agahala, ko ia ʼae ʼe mate anai.”—Esekiele 18:4, 20, Ostervald.
ʼI te temi ʼo te kau Iselaele, ne’e fakatu’ā feafea’i te ʼu hala ʼae ʼe mamafa? Ko te laumalie ʼo ia ʼae ne’e tukugakovi’i, ne’e tonu ke “pulihi.” (Ekesote 12:15, 19; Levitiko 7:20, 21, 27; 19:8, Darby) Ko tona fakaʼuhiga, ne’e tonu “ke matehi” ia te kilisitiano ʼaia.—Ekesote 31:14, Darby.
ʼI te tahi atu ʼu vaega, ko te kupu “laumalie mate” ʼe fakaʼuhiga ki he sino ʼo he tahi ʼi te hili ʼo tona mate. (Levitiko 21:11, nota; Numelo 6:6, nota) Ki te tahi atu ʼu fakaliliu ʼo te Tohi-Tapu ʼe ko te ʼu kupu te “sino mate” pe’e ko “he tahi kua mate” ʼae ʼe fakaʼaogaʼi ʼi te ʼu vaega ʼaia. Kae ko te kupu nèphèsh ʼae ne’e fakaliliu ki te kupu “laumalie” ʼae ʼe fakaʼaogaʼi ʼi te lea Fakahepeleo.”
ʼE feala ke fakaʼuhiga te kupu “laumalie” ki te kupu “ma’uli”
fakaʼuhiga ki te me’a pe ʼe tahi. ʼE tou ma’u tona fakamo’oni ʼi te tohi ʼa Sopo 33:22, ʼe fakaʼaogaʼi e te vaega te kupu Fakahepeleo “laumalie” (nèphèsh) pea mo te kupu “ma’uli,” ʼe fakaʼuhiga ki te tagata katoa. Koia ʼae ʼe ui ai ʼi te Tohi-Tapu ʼe feala ke puli totatou laumalie, ʼe talanoa te vaega ki totatou ma’uli.—Ekesote 4:19; Tuʼi Fakamau 9:17; Filipe 2:30.
Ko te fakaʼaogaʼi ʼo te kupu “laumalie” ʼe ina fakafealagia ke tou mahino kia Senesi 35:18. ʼI te vaega ʼaia ʼe ui ai ko te laumalie ne’e “kua vave mate” (Bible avec notes et références) pe’e “mavae” (Darby). ʼE ha ai kua vave fakagata te maʼuli ʼo te tagata. ʼE ui fenei ʼihi fakaliliu ʼo Senesi 35:18 “tana manava fakaʼosi.”—Traduction Œcuménique de la Bible; Bayard.
ʼE ha’u maifea te akonaki ʼae ko te laumalie ʼe tuputupua?
Ko te ʼu lotu ʼae ʼe natou lau ʼe natou Kilisitiano ʼe tui natou ki te laumalie tuputupua ʼae ʼe mole ko he akonaki ʼe haʼu mai te Tohi-Tapu, kae mai te filosofia Fakakeleka. ʼE ui fenei ʼi he tikisionalio: “Ka talanoa te Tohi-Tapu ki te kupu laumalie, ʼe palalau ia ki te manava. ʼE mole palalau ia ki he laumalie ʼe to kehe mai te sino ʼo te tagata. Ko te ʼu manatu ʼo te ʼu lotu ʼae ʼe natou lau ʼe natou Kilisitiano ʼae ko te laumalie ʼe to kehe mai te sino ʼo te tagata, ’e haʼu ia mai te kau Keleka ʼo te temi mu’a.”
ʼE mole tali e te ʼAtua ke tauhoa ʼana akonaki mo te ʼu manatu fakafilosofia ʼa te tagata, ohage la ko te akonaki ʼae ki he laumalie tuputupua. Koia ʼe foaki mai ʼi te Tohi-Tapu te fakatokaga ʼaeni: “Kotou tokakaga, ke ʼaua naʼa fakapopulaʼi koutou e he tahi ʼaki te filosofia pea mo he ʼu manatu kaka mo vaʼiganoa. Ko te ʼu meʼa ʼaia, ʼe fakatafito ki te talatisio ʼa te tagata.”—Kolose 2:8.
a Vakaʼi te tohi The New Brown, Driver, and Briggs Hebrew and English Lexicon of the Old Testament, pasina 659, and the Lexicon in Veteris Testamenti Libros, pasina 627. ʼE lahi te ʼu Tohi-Tapu neʼe natou fakaliliu te ʼu kupu nèphèsh mo psukhê ʼo mulimuli ki te ʼu vaega ʼi muʼa atu peʼe hoa mai. Neʼe natou fakaʼaogaʼi he ʼu kupu ohage la “laumalie,” “maʼuli,” “he tahi,” peʼe “sino.”