Skip to content

Skip to table of contents

SETUKULI EKOLELO LIAVO | DEVORA

Nda “Katuka Ndonjali Kisareli”

Nda “Katuka Ndonjali Kisareli”

DEVORA wa kala oku vandekela asualali va kala Komunda Tavore. Eye wa komõha calua poku va muilako. Komẽle wa limbuka utõi wasualali kuenda ekolelo liusongui wavo Baraka. Ndaño okuti va kala ci soka 10.000 kasualali, pole ekolelo kuenda utõi wavo via kapiwa voseteko veteke liaco. Ovo va linga uyaki lovanyãli vamue va pamele haivo va kuatele ovota alua. Ndaño locitangi caco, pole omo lioku vetiyiwa la Devora va nõlapo oku enda.

Sokolola Devora, luwalo u palãla lofela osimbu eye la Baraka va luluvala. Omunda Tavore ya kala yinene vemehi, pole kilu liaco ya kala yitito. Oyo ya kuatele eci ci soka 400 kolometulu vemehi okuti oku sanjavala kuaco kua lisokele lenyala lio Esdrelom. Olui Kisione lu pita ocipepi locimbota okuti lu pesila vo Kalunga Kanene Komunda Karimele. Citava okuti eteke liaco komẽle, olui luaco lua kukutile, pole kua molẽha cimue ca kala oku ninisa enyala. Olohoka viosi via Sisera via kala ocipepi, loku nina ndutale. Kuenje Sisera wongolola eci ci soka 900 kakãlu aye utale. Momo Sisera wa yonguile oku sasa va Isareli ndeci va sasa sasa osevata!

Devora wa kũlĩhile okuti Baraka kumue lalume vaye va kala oku lavoka ondaka ale ondimbukiso yimue yi tunda kokuaye. Anga hẽ eye lika ukãi wa kalapo? Helie wa kala Devora oco a kuate ovikele viaco? Anga hẽ eye wa kuata usumba omo liovina a kala oku linga? Sio! Momo Yehova Suku wo sapuilile ale okuti, eye wa laikele oku fetika uyaki waco; kuenda Yehova wa situluilevo okuti o ka eca Sisera peka liukãi umue. (Olonganji 4:9) Nye tu pondola oku lilongisa ku Devora kuenda kalume vakuotõi catiamẽla kekolelo?

“KUENDE LOÑA KOMUNDA YA TAVORE”

Onjanja yatete eci Embimbiliya lia popia catiamẽla ku Devora, lio tukula ‘nduprofeto.’ Embimbiliya ka li tukula olonjanja vialua ocikele Devora a kuata. a Devora wa kuatele ovikele vikuavo. Eye wa kuatisavo oku tetulula ovitangi oco a pokole kocihandeleko ca Yehova.—Olonganji 4:4, 5.

Devora wa kala komunda yo Efarimi, pokati ko Betele kuenda o Rama. Eye wa enda oku tumãla vemehi liuti umue weva kuenda opo eye a enda oku kuatisila omanu ndomo Yehova o handelekele. Ocili okuti Devora wa kala locikele cimue ka ca lelukile, pole ka kuatele usumba. Wa sukilile oku linga ovina vialua. Noke wa pangavo onepa kupange woku soneha ocisungo cimue, kuenda vocisungo caco mua kongelele ocituwa comanu vaye ka va lekisile ekolelo: “Va nola olosuku viokaliye, kuenje ovita via kala kovivelo.” (Olonganji 5:8) Omo okuti va Isareli va fetika oku vumba olosuku vikuavo, Yehova ka va kuatisile eci va kala oku yaka lovanyali vavo. Yavini, okuti Soma ya va Kanana, wa va yanduluka lekuatiso lia kesongo o tukuiwa hati, Sisera.

Sisera! Onduko eyi ya nena esakalalo ku va Isareli. Etavo kuenda ovituwa via va Kanana ka via sungulukile momo, va enda oku eca omãla vavo ndocilumba loku linga upuepue vonembele. Nye ca lombolokele oku kuata kesongo umue u Kanana kuenda oku viala ofeka lolohoka viaye? Ocisungo ca Devora ca lekisa okuti ka ca lelukile oku linga ungende vofeka, momo vimbo ka mua kale omanu. (Olonganji 5:6, 7) Tu pondola oku sokolola usumba omanu va kuata poku li salama vo viti kuenda kolomunda, ohele yoku lima vovaimbo, ohele yoku linga ovongende omo liusumba woku kuatiwa, omãla vavo va ambatiwa kuenda akãi vavo va putuiwa. b

Ocitangi caco ceya oku amamako vokuenda kueci ci soka 20 kanyamo, toke eci Yehova a limbuka okuti afendeli vaye vakuesino va yonguile oku pongoloka kovituwa, ale ndomo ca lekisiwa vocisungo ca Devora la Baraka, ‘Toke eci ame Devora, nda katuka ndonjali Kisareli.’ Ka tua kũlĩhĩle nda Devora ukãi wa Lapidoti, wa kala muẽle onjali yomãla va Isareli pole vulandu ulo, eye onjali yimue yocindekaise. Omo liaco, Yehova wa handeleka Devora oco a teyuile va Isareli ndonjali yavo. Yehova wa eca ocikele ku Devora oco a songuile ulume umue o kuete kekolelo lia pama haeye wa kala onganji, o tukuiwa hati Baraka oco a ka linge uyaki la Sisera.—Olonganji 4:3, 6, 7; 5:7.

Devora wa vetiya Baraka oco a kuate utõi woku teyuila afendeli va Suku

Yehova wa handeleka Devora hati, “Kuende, loña Komunda ya Tavore.” Baraka wa angiliya eci ci soka 10.000 kalume va tunda kapata avali a Isareli. Devora wa tẽlisa ohuminyo ya Suku yokuti o ka nyõla Sisera kuenda eci ci soka 900 kakãlu vaye! Ohuminyo yaco ya komõhisa Baraka. Vofeka yo Isareli ka mua kale asualali kuenda ka va kuatele ovimalẽho viuyaki. Ndaño locitangi caco, Baraka wa tava oku enda kuyaki pole, wa tava lika omo okuti Devora wa tavavo oku enda Komunda Tavore.—Olonganji 4:6-8; 5:6-8.

Omanu vamue va sima okuti Baraka ka kuatele ekolelo omo lioku pinga Devora oco a ende laye, pole haciliko. Noke, ka pingile vali ovimãleho viuyaki ku Suku. Omo okuti Baraka wa kala ulume umue ukuekolelo, wa limbuka okuti oku kolela Yehova co kuatisa kuenda ca kuatisavo alume vaye. (Va Heveru 11:32, 33) Yehova wo kuatisa. Eye wa ecelela Devora oku enda ndeci Baraka a pinga. Yehova wo vetiyavo oku soneha ocitumasuku ci lekisa okuti, eyulo liuyaki wa sulako ka u tiamisiwila kulume umue. (Olonganji 4:9) Suku wa nõlapo oku eca Sisera peka liukãi umue!

Koloneke vilo, voluali mueyuka ekambo liesunga, ungangala, kuenda elaviso kakãi. Ka ca lelukile oku eca kokuavo esumbilo lina Suku a yongola okuti li eciwa kokuavo. Pole, Suku wa kapako alume lakãi, momo vosi va kuete esilivilo kokuaye. (Va Roma 2:11; Va Galatia 3:28) Ulandu wa Devora u tu ivaluisa okuti Yehova o sumũlũisavo akãi poku eca kokuavo ovikele. Ovina viaco vi lekisa okuti eye wa va kolela kuenda wa va kapako. Omo liaco, lalimue eteke ka tu ka eceleli okuti vutima wetu mu kala ocame ca siata voluali lulo lua vĩha.

“OSI YA LULUMA LOVAILU A YENGULUKA”

Baraka wongolola asualali vaye. Eye wongolola eci ci soka 10.000 kalume va pama oco va ka yake lasualali va Sisera. Osimbu Baraka lalume vaye va kala oku londa Komunda Tavore, eye wa yeva esanju poku mola utõi walume vaye. Tu tanga ndoco: “Devora wa endavo kumue laye.” (Olonganji 4:10) Sokolola ndomo asualali va kuata esanju poku mola utõi wukãi okuti wa kala oku enda lavo Komunda Tavore, poku kapa omuenyo waye kohele konẽle yavo omo liekolelo a kuatela Yehova Suku!

Eci Sisera a limbuka okuti va Isareli va kala oku lipongiya oco va ka yake laye, eye wa lipongiya lonjanga yalua. Olosoma via va Kanana via li kongela lolohoka via Soma Yavini, wa kuatele unene walua pokati kavo. Noke akãlu uyaki a Sisera a tuñunya osi osimbu va kala oku enda kenyala. Va Kanana va kuatele ekolelo liokuti ovo va ka nyõla asualali a va Isareli.—Olonganji 4:12, 13; 5:19.

Nye Baraka kuenda Devora va linga poku mola okuti ovanyali va kala oku iya? Nda ovo va kalele kilu Liomunda Tavore, nda va tẽla oku yula va Kanana, momo akãlu avo a endale lika posi ya tapika. Baraka wa endele kuyaki ndomo Yehova o handelekele, pole wa talamẽla toke eci Devora o wĩha ondimbukiso yimue. Noke lia pitĩlapo elivala liaco. Devora wa sapuila Baraka hati: “Katuka, lilo olio eteke Yehova a eca Sisera peka liove. Yehova ka ku pitila hẽ kovaso?” Tu tangako vali ndoco hati: “Oco Baraka wa loka komunda ya Tavore, kumue lekũi liolohũlũkãi vialume vo kuama.”—Olonganji 4:14. c

Asualali a va Isareli va fetika uyaki poku loka komunda oco va ka li sange lovanyali vavo va kala oku iya lakãlu vavo uyaki. Anga hẽ Yehova wa va kuatisa ndomo Devora a ci popele? Ka pa pitile otembo yalua, va kuata etambululo. Tu tanga ndoco: “Osi ya luluma, lovailu a yenguluka.” Asualali va Sisera va kala vombuanja. Noke ombela ya fetika oku loka! Kua kala andunde alua kuenda ca kala ndu okuti ongongo ya kombiwa lonjanga. Vokatembo katito akãlu avo utale ka a kuatele esilivilo. Kuenje a sakatela volonata.—Olonganji 4:14, 15; 5:4.

Baraka kuenda alume vaye ka va kuatiwile lehunguhungu liombela. Ovo va kũlĩhĩle oku andunde a kala oku tunda. Ovo va tẽla oku liyaka ciwa la va Kanana. Va Isareli va kala ndolonumiwa via Suku poku nyõla olohoka viosi via Sisera. Olui Kisone lueyukile calua, kuenje ovava a kokela ovina viosi vo Kalunga Kanene.—Olonganji 4:16; 5:21.

Ndomo Devora a ci popele, Yehova wa teyuila afendeli vaye, poku yula asualali va Sisera

Koloneke vilo Yehova ka tumi vali afendeli vaye kuyaki. Pole, eye ecelela okuti afendeli vaye va linga uyaki konepa yespiritu. (Mateo 26:52; 2 Va Korindo 10:4) Nda tu amamako oku pokola ku Suku voluali lulo, tu ka tẽla oku yula uyaki waco. Tu sukila oku kuata utõi, momo vosi va kasi konẽle ya Suku koloneke vilo va ka liyaka lovitangi vialua. Pole, Yehova ka pongolokele. Eye handi o kuatisa omanu ndeci a linga la Devora, Baraka kuenda asualali vakuotõi ko Isareli yosimbu, momo va kuatele ekolelo poku pokola Kokuaye.

‘AKÃI VA SUMŨLŨHA CALUA’

Umue pokati kovanyali okuti, eye wa pialẽlepo enene pokati ka va Kanana, wa puluka! Sisera, unyãli wavelapo wafendeli va Suku, wa tila. Osimbu asualali vaye va kala oku fa volonata, Sisera wa pita pokati kasualali a va Isareli loku tilila kakamba vaye va kala ocipepi. Noke lioku lupuka ocinãla cimue, loku sima okuti o ka kuatiwa wa lupukila volombalaka via Heveru, u Keni wa kala ocipãla lomanu vaye oku loña kombuelo kuenda wa linga ocisila cimue la Soma Yavini.—Olonganji 4:11, 17.

Sisera lekavo wa pitĩla posanjala ya Heveru. Eci eye a pitĩlapo wa sanga okuti Heveru ka kale konjo. Pole ukãi waye Yaele oko a kala. Sisera wa simĩle okuti Yaele wa kapako ocisila ulume waye a lingile la Soma Yavini. Eye wa kũlĩhĩle okuti ukãi ka ponduile oku nõla onjila yikuavo okuti ya litepa leyi yulume waye. Ocili okuti, Sisera ka kũlĩhĩle Yaele! Yaele, wa limbuka okuti va Kanana va kala lesakalalo kuenda wa sukilile oku nõla eci eye a linga. Eye wa ponduile oku nõla nda o kuatisa ale eca ulume waco ondingaĩvi peka lia Yehova ale u ponda omo lioku kala unyãli wafendeli Vaye. Nye eye a sukilile oku linga? Citava ndati ukãi oku yula ulume umue okuti esualali haeye wa pama?

Yaele wa sukilile oku sokolola lonjanga. Eye wa eca ku Sisera ocitumãlo coku puyuka. Sisera wa sapuila Yaele okuti, nda umue weya oku u sandiliya ka ci tava oku popia okuti omo a kasi. Eci eye a pekela Yaele wo sikĩlila, kuenje eci a pinga ovava Yaele wo wĩha asenjele. Ka pa pitile otembo yalua kuenje wa pekela otulo tuelume. Noke Yaele wa nyañula ovikuata vivali okuti akãi volombalaka ovio va enda oku talavaya lavio—ombambo yombalaka kuenda omatelo. Loku kekama ponẽle yutue wa Sisera, wa tẽlisa ocikele coku kala omondi vonduko ya Yehova. Nda ka tẽlisile upange waco, nda ca koka ovitangi. Anga hẽ, Yaele wa ivaluka ndomo ulume waco a kangisa afendeli va Suku vokuenda kuanyamo alua? Ale, wa ivalukile ocikele a tambula ku Yehova? Ulandu waco ka u ci lombolola. Tua kũlĩha lika okuti eye wa tẽlisa ocikele caco. Kuenje Sisera wa fa!—Olonganji 4:18-21; 5:24-27.

Baraka weyile oku sandiliya Sisera. Eci Yaele o lekisa etimba lia Sisera lombambo vutue, eye wa limbuka okuti ocitumasuku ca Devora ca tẽlisiwa. Ukãi umue wa ponda Sisera ulume umue wa pama haiye ukuotõi! Omanu vamue koloneke vilo, va siata oku tukula olonduko vialua ka via sungulukile ku Yaele, pole Baraka kuenda Devora vo kũlĩhĩle ciwa. Vocisungo cavo va vetiyiwa oku soneha, va pandula Yaele poku popia hati, “wa sumũluha pokati kakãi” omo lieci a linga. (Olonganji 4:22; 5:24) Kũlĩhisa ndomo Devora a lekisa esunguluko. Eye ka lekisile esepa ku Yaele; pole eci ca velelepo vali kokuaye oku linga cosi Yehova o tumĩle.

Omo okuti Sisera wa pondiwa, Soma Yavini ka kuatele vali unene. Va Kanana va liwekapo oku sakalaisa va Isareli. Va kala lombembua vokuenda kueci ci soka 40 kanyamo. (Olonganji 4:24; 5:31) Devora, Baraka kuenda Yaele va tambula esumũluho omo lioku pokola ku Yehova Suku! Nda tua setukula ekolelo lia Devora, poku kolela ku Yehova, loku vetiya vakuetu oku linga ocina cimuamue, Yehova o ka tu sumũluisa kuenda tu ka kuata ombembua otembo ka yi pui.

a Ovaprofeto vakuavo vakãi va kala Miriama, Hulida, kuenda ukãi wa Isaya.—Etundilo 15:20; 2 Olosoma 22:14; Isaya 8:3.

b Ocisungo ca Devora ca lekisile okuti, olonjanja vialua Sisera wa enda oku tiukila kupange waye wusualali locimãho coku nyana ovina oku kongelamo oku ambata afeko, okuti pamue esualali lesualali lia enda oku ambata ci pitahãla ufeko umosi. (Olonganji 5:30) Ondaka ya tukuiwa okuti “ufeko” yi lomboloka “imo.” Kelimi liaco yi tu ivaluisa okuti akãi va kuatele esilivilo omo lioku cita omãla. Oku putula akãi kua siatele kovitumãlo vialua.

c Uyaki weyililako wa tukuiwa olonjanja vivali Vembimbiliya,— ulandu waco wa lomboluiwa kelivulu Liolonganji ocipama 4 kuenda vocisungo ca Devora la Baraka ci sangiwa kocipama 5. Ovolandu aco avali a lombolola ovina vimuamue okuti umue o fetika ukuavo o malusula.