Skip to content

Skip to table of contents

OSAPI YO KOÑOÑO | UVIALI UMUE KA WECELELA OVITUKIKO

Usoma wa Suku​— Uviali Umue ka u Kuete Ovitukiko

Usoma wa Suku​— Uviali Umue ka u Kuete Ovitukiko

“Kesulilo lieteke noke liupange, olonalavayi viombiali vi kala ndomanu vakuavo, momo vosi yetu tu lonungi viofeka.” Olondaka evi via popiwa la kesongo umue ukuakukonomuisa olombongo viofeka poku lombolola esunga lieci ca tĩla oku malako ovitukiko kolombiali.

Nda omanu vosi va kuete ocituwa coku tambula ovitukiko, ove hẽ o tava okuti ombiali yi pondola oku yuvula ocituwa caco? Nda oco, uviali umue ka u kuete ovitukiko, ka wa tiamẽlele kovisoko viomanu voluali lulo. Embimbiliya li tukula uviali waco okuti​—Usoma wa Suku, una Yesu a longisa olondonge viaye oku u pinga vohutililo.​—Mateo 6:9, 10.

Usoma wa Suku uviali umue wocili u ka viala tunde kilu. Owo u ka piñala ovoviali osi omanu. (Osamo 2:8, 9; Esituluilo 16:14; 19:19-21) Amue pokati kasumũlũho Usoma u ka nena komanu, oku malako ovoviali osi ovitukiko. Kũlĩhĩsa atosi epandu a lekisa uvangi waco.

1. UNENE

OCITANGI: Olombiali viomanu via siata oku kuatisiwa lolonungi viavo poku va kisika oku feta alisimu kuenda ovopange akuavo. Omo liolombongo vialua vi tambuiwa komanu, olonãlavayi violombiali vi kuata ocipululu coku nyana osimbu okuti vakuavo va tambula ovitukiko komanu vana va yongola okuti alisimu avo a tepuluiwa. Ocituwa caco ca siata oku vetiya ombiali oku vokiyako elisimu omo liepese va siata oku kuata kalisimu omanu kuenje, ci vokiya vali ocituwa coku tambula ovitukiko. Vekalo limue ndeli, omanu vana vakuacili va tala ohali.

NDOMO KU TETULUIWA OCITANGI CACO: Usoma wa Suku wa tambula unene u tunda ku Yehova, Suku Tõlo. a (Esituluilo 11:15) Owo ka u sukila ekuatiso liomanu poku va pinga elisimu. Pole unene wa Suku kuenda ohenda yaye ya piãla, vi tu ĩha ekolelo liokuti Usoma u ka tẽlisa ovina viosi omanu va sukila.​—Isaya 40:26; Osamo 145:16.

2. UVIALI

OCITANGI: Susan Rose-Ackerman wa tukuiwa vocipama capita wa popia hati: “Elikolisilo lioku malako ovitukiko li sukila oku fetikila kasongui.” Eci olombiali vi seteka oku mãlako ocituwa coku tambula ovitukiko pokati kakuenje velombe ale kolonalavayi vikuavo, omanu ka va ci kolela momo va ecelela ocituwa caco kolonalavayi vina vi kasi polomangu vinene. Handi vali, olombiali viomanu ka via lipuile. Ndomo Embimbiliya li ci popia, “ka kuli ukuesunga kilu lieve okuti o lingainga esunga.”​—Ukundi 7:20.

Yesu wa likala ombanjaile yovitukiko vo wihile

NDOMO KU TETULUIWA OCITANGI CACO: Ca litepa lomanu, ceci okuti Yesu Kristu una Suku a nõla oco a kale Ombiali Yusoma, ka ecelela oku setekiwa oco a linge ocina cimue ka ca sungulukile. Yesu wa lekisa uvangi waco eci a likala oku tambula ombanjaile yocitukiko okuti​—“ovosoma osi okilu lieve lulamba wao.” Eliapu lia likuminyile ku Yesu okuti, nda wo fendela o wiha ovoviali osi oluali. (Mateo 4:8-10; Yoano 14:30) Ndaño muẽle ceci a kala oku talisiwa ohali oco a fe, eye wa nõlelepo oku amamako lepandi kuenda ka tavele oku nyua ovinyu ya tengiwa londulu, nda ya tepulula evalo liaye loku u kuatisa okuti ka mõli vali ovina viosi via laikele oku pita laye. (Mateo 27:34) Omo okuti cilo o kasi kilu, wa siata oku lekisa okuti o kuete epondolo lioku viala Usoma.​—Va Filipoi 2:8-11.

3. OKU KOLAPO

OCITANGI: Kolofeka vialua otembo lotembo kua siata oku lingiwa ocela cecelela omanu oku nõla olombiali. Ocili okuti, oku pongiya kuaco ocela kuenda ndomo ci lingiwa, kua siata oku endisiwa lovitukiko, ndaño muẽle kolofeka vina okuti via amako kuloño. Lekuatiso liolombanjaile vi eciwa poku pongiya ocela kuenda ovina vikuavo, olohuasi via siata oku kuata unene woku nõla u va yongola okuti eye o viala.

John Paul Stevens Usongui Wombonge Yavelapo ko Estados Unidos, wa soneha hati, “ ocituwa caco coku nõla ombiali lovitukiko, ka ci kapi lika kohele uviali waco pole, ci nyõlavo ekolelo liomanu kokuayo.” Eli olio esunga lieci okuti, kolofeka vialua omanu va limbuka okuti ovitundo viopulitika ovio via piãla enene kovitukiko.

NDOMO KU TETULUIWA OCITANGI CACO: Usoma wa Suku ka u ka linga upange woku angiliya ocela ale oku nyana ocela momo u ka tumbikiwa otembo ka yi pui. (Daniele 7:13, 14) Omo okuti Soma yaco wa nõliwa la Suku, Uviali waco ka u ka tumbikiwa locela ci lingiwa lomanu. Oku kolapo kuviali waye ku kuatisa oku limbuka okuti, ovina vi ka lingiwa lusoma waco vi ka kuatisa omanu otembo ka yi pui.

4. OVIHANDELEKO

Usoma wa Suku wocili kuenda u kasi oku viala tunde kilu

OCITANGI: Ove pamue o sima okuti, oku tumbika ovihandeleko viokaliye ci kuatisa oku pongolola ovina. Pole, olonoño via limbuka okuti olonjanja vialua, oku tumbika ovihandeleko viokaliye vofeka, olonjanja vimue ci vokiya epuluvi lioku tambula ovitukiko. Handi vali, ocihandeleko coku malako ocituwa coku tambula ovitukiko, ka ca lelukile oku ci tẽlisa.

NDOMO KU TETULUIWA OCITANGI CACO: Ovihandeleko Viusoma wa Suku via velapo ovihandeleko violombiali viomanu. Ndeci, Yesu ka tumbikile etendelo liovihandeleko vi sukiliwa oku kuamiwa, pole, wa tumbika ocihandeleko ca kũlĩhiwa okuti, Ocihandeleko Coku Sola Omanu. Eye wa popia hati: “Ovina viosi vu yongola okuti omanu vo linga haivio vu va linga.” (Mateo 7:12) Ovihandeleko Viusoma via kapako ovina vivali ndeci, onjongole kuenda ovilinga. Yesu wa popia hati: “Sola u o lisungue love ndeci o lisole ove muẽle.” (Mateo 22:39) Ocili okuti, Suku una o konomuisa ovitima, eye lika o kisika omanu oku pokola kovihandeleko viaco.​—1 Samuele 16:7.

5. OLONJONGOLE

OCITANGI: Ocipululu kuenda oku livela ovokuasi, ovio via siata oku vetiya omanu oku kala vakuavitukiko. Olonalavayi violombiali kuenda omanu vakuavo, va siata oku lekisa ovituwa viaco ka via sungulukile. Ovenda yina ya kupuka ko Seul ya tukuiwa kocipama capita, asongui vovolupale va tambula ovitukiko oco va ecelele okuti, vana va tunga ovenda yaco va talavaya losimendu ka yi silivila kuenda ka va kuamele ovihandeleko viatiamẽla koku tunga olonjo lonjila yimue ya kolapo.

Oco ku maliwe ocituwa coku tambula ovitukiko, omanu va sukila oku lilongisa ndomo va yula vutima wavo ocipululu kuenda oku livela ovokuasi. Ocili okuti, olombiali viomanu ka vi kuete onjongole kuenda epondolo lioku eca elongiso liaco.

NDOMO KU TETULUIWA OCITANGI CACO: Usoma wa Suku u ka mãlako ocituwa covitukiko poku longisa omanu ndomo va tẽla oku siapo ocituwa caco. b Elongiso liaco li va kuatisa oku ‘kuata ovitima viokaliye okuti va linga omanu vokaliye.’ (Va Efeso 4:23) Ovo va lilongisa oku siapo ocipululu loku livela ovokuasi okuti va sanjukila ovina vakuete kuenda oku kapako vakuavo.​—Va Filipoi 2:4; 1 Timoteo 6:6.

6. OLONUNGI

OCITANGI: Olonjanja vimue omanu ndaño va kasi vekalo liwa kuenda va longisiwa oku kuata ovituwa viwa, lopo vamue va nõlapo oku kala olohembi kuenda oku kala vakuavitukiko. Olonoño via limbuka okuti, eli olio esunga lieci olombiali ka vi tẽlela oku malako ovitukiko. Pole, kuli elavoko liokuti, elivokiyo liocituwa caco kuenda ovitangi via siata oku iyililako, ka vi tumala otembo yalua.

NDOMO KU TETULUIWA OCITANGI CACO: “Ohongele ya lingiwa locisoko co lo Nações Unidas Oco Va Maleko Ovitukiko, ya lekisa okuti, “oco ombiali yi maleko ovitukiko, yi sukila oku vetiya omanu oku kala vakuepandi, vakuacili kuenda oku tẽlisa ovikele viavo.” Ndaño okuti ocimãho caco ciwa, Usoma wa Suku ka u vetiya lika ovituwa viaco viwa, pole u kisika olonungi viawo oku lekisa ovituwa viaco. Embimbiliya li popia okuti, “vakuacipululu” kuenda “olohembi” ka va ka piñala Usoma.​—1 Va Korindo 6:9-11; Esituluilo 21:8.

Omanu va pondola oku lilongisa olonumbi viaco via velapo ndeci Akristão vo kocita catete va linga. Eci ondonge yimue londuko Simono a setekele oku landa kovapostolo unene woku sakula, ovo va likala oku tambula ovitukiko kuenda vo sapuila hati: “Likekembela ekandu eli liove.” Simono eci a limbuka ohele ya kala konjongole yaye ka ya sungulukile, wa pinga kovapostolo oco vo likutilileko oco a yule ocitangi caco.​—Ovilinga 8:18-24.

CECI CI SUKILIWA KOKU KALA ONUNGI YUSOMA

Ndaño wa citiwila kofeka yimue ya litepa, ove o kuete epuluvi lioku linga onungi Yusoma wa Suku. (Ovilinga 10:34, 35) Elongiso lina li kasi oku eciwa Lusoma koluali luosi​—li lekisa ndomo o pondola—​oku cilinga. Olombangi via Yehova vi ka sanjukila oku ku longisa Embimbiliya ocali konjo yove vakukutu ekui vosemana. Handi vali, o ka lilongisa ovina vikuavo viatiamela ‘kolondaka viwa Viusoma wa Suku,” oku kongelamo ndomo u ka malako olombiali vi sole ovitukiko. (Luka 4:43) Tu ku laleka oco o vangule Lolombangi via Yehova pocitumãlo cove ale iñila vonumbi yetu yo Internet, jw.org.

Ove hẽ o yongola oku lilongisa ocali Embimbiliya konjo yove?

a Yehova, oyo onduko ya Suku ndomo ci lekisiwa Vembimbiliya.

b Tanga ocipama losapi É possível ser honesto num mundo corrupto?” Vutala Wondavululi wa 1 Mbalavipembe 2012, kelimi Lioputu.