Fanatu ki te fakasologa

Fanatu ki te fakasologa o mataupu

TALA TONU

Ne Maua ne Au se vā Filemu mo Toku Atua Penā Foki Toku Mātua

Ne Maua ne Au se vā Filemu mo Toku Atua Penā Foki Toku Mātua

NE FESILI mai toku mātua penei, “Kaia e se tapuaki ei koe ki ou tupuga? E puli i a koe me moi seai latou, e se māfua mai koe ki te olaga tenei? E seai loa sou loto fakafetai mō mea ne fai ne latou? E mafai pefea ne koe o fakaseaoga a tuu mo aganuu kolā ne tuku mai ne tupuga taumua o tatou? Kafai e se amanaia tatou ki ‵tou tupuga e fakaasi mai ei me i ‵tou tapuakiga e ‵se.” Ne kamata eiloa o tagi toku mātua.

E se masani eiloa toku o faipati penei mātua. Kae mai tafa i ei, ko ia loa ne fai ne ia a fakatokaga ke fai taku akoga faka-te-Tusi Tapu, ko te mea fua ke isi se auala ke sē fai ei tena akoga. Ne fakalogo faeloa au ki a ia, kae i te taimi tenei ko faigata ki a au ke tautali i ana fakatonuga. Nei la, ko maua ne au te avanoaga ke fakafiafia atu ki a Ieova. Moi seai te malosi o Ieova, e se mafai eiloa ne au o fai te mea tenei i toku malosi eiloa.

KO FAI PELĀ ME SE KELISIANO

A matou ne tino lotu Puta, e pelā eiloa mo te tokoukega o tino Tiapani. Kae i se lua masina ne suke‵suke ei au mo Molimau a Ieova, ne fakamaoni ei ne au me i te Tusi Tapu e tonu eiloa. I te taimi ne iloa ei ne au me isi soku Tamana faka-te-lagi, ne manako malosi au ke iloa ne au a ia. Ne fia‵fia sale a māua mo toku mātua o sau‵tala ki mea ne tauloto ne au mai taku akoga. Ne kamata o kau atu au ki fakatasiga i Aso Sa i te Fale Tapuaki. I te taimi ne gasolo aka ei toku iloaga i te munatonu, ne faipati ‵tonu atu au ki toku mātua me ko sē toe manako au o aofia i faifaiga faka-lotu a te kau Puta. Mai te taimi foki eiloa tenā, ne kamata ei o ma‵fuli a faifaiga a toku mātua ki a au. Ne fai mai tou fafine penei, “So se tino i loto i te kāiga nei e seai sena alofa ki tupuga taumua o tatou, se ma‵tuga mea fakamasiasi ‵ki eiloa.” Ne manako malosi tou fafine ke fakagata taku sukesuke ki te Tusi Tapu e penā foki mo toku kau atu ki fakatasiga. Ne seki mafaufau lele eiloa au me ka fai mai ne toku mātua ne vaegā pati penei ki a a au! Ko ‵kese ‵ki eiloa tou fafine.

I te Efeso e 6, ne tauloto ne au me e manako a Ieova ke fakalogo au ki oku mātua. Ne ‵lago atu foki toku tamana ki toku mātua. Mai te taimi tenā, ne mafaufau au ke fakalogo au ki a laua ko te mea ke faka‵logo mai foki laua ki a au, ko mafai ei o maua te filemu i loto i te kāiga o matou. E se gata i ei, ko pili o a sukega ke ulu atu ki akoga ma‵luga, kae ne ‵tau foki o fakatoka au ki ei. Tela la, ne mafaufau au ke fakalogo fua au ki a laua mo se tolu masina, kae ne tauto au ki a Ieova me ka toe kau au ki fakatasiga māfai ko oti atu a te taimi tenā.

E lua a pogai ne lavea ei ne au a te sē ‵lei o taku filifiliga ne fai. Muamua la, au ne mafaufau me ka se ‵fuli eiloa toku mafaufau i loto i te tolu masina tenā. I lō te fai penā, ne kamata o fia kai malosi au i te feitu faka-te-agaga, kae ko gasolo foki o ‵mao kea‵tea mai i a Ieova. A te lua, i lō te lotoma‵lie fakatasi ki te fakaikuga telā ne fai ne au mo laua, ne fakatapu katoatoa ne oku mātua ke aofia au i so se polokalame o te tapuakiga tonu.

FESOASOANI MO ‵TEKEMAIGA

I te Fale Tapuaki, ne fetaui au mo tino e tokouke kolā olotou kāiga ne ‵teke malosi atu ki a latou. Ne fakamautinoa mai ne latou me ka fakamalosi faeloa au ne Ieova. (Mata. 10:34-37) Ne fakamalosi mai faeloa latou me kafai e tumau au i te fakamaoni ki a Ieova, e mafai eiloa o ‵taki mai ne au toku kāiga ki te munatonu. Tela la, ne kamata au o ‵talo malosi atu mo te loto kātoa ke mafai o iloa ne au o fakalagolago ki a Ieova.

E ‵teke mai eiloa toku kāiga i auala kese‵kese. Ne taumafai faeloa toku mātua o fakamolemole mai ke fakagata aka taku akoga kae fakaasi mai foki ne ia te pogai. Kae e masani sale au o nofo filemu kae sē faipati. Me i te taimi eiloa e faipati foki au, te mea loa ko kamata o kinau matou. E ‵tau mo au o amanaia ki lagonaga mo talitonuga a toku mātua ko te mea ke fakafilemu ei a mea katoa. Ne fakauke ne oku mātua aku galuega i te fale ko te mea ke nofo faeloa au i loto i te fale. Kae i nisi taimi, ko ‵loka au i tua i te fale kae seai ne mea‵kai e faka‵toe mai mo oku kai.

Ne ‵sala atu toku mātua ki fesoasoani mai i nisi tino. Ne faipati a ia ki toku faiakoga i te akoga e uiga ki toku tulaga kae ne seki ai se mea a toku faiakoga ne fai e uiga ki ei. Ne ave au ne toku mātua ki tena pule i te galuega, ko te mea ke faipati mai ki a au me i lotu katoa e seai se aoga. I te fale, e telefoni atu toku mātua kae tagi ki ana kāiga mō se fesoasoani. Ne sē fiafia malosi au ki mea a toku mātua konei ne fai, kae i fakatasiga, e fakamalosi mai faeloa a toeaina ke mafaufau faka‵lei au me i te faipati atu o toku mātua ki tino konā, se auala e talai atu ei a ia ki a latou e aunoa mo te iloa ne ia.

Mai tua ifo ko fakafesagai foki au mo te fanatu ki akoga ma‵luga i te iunivesiti. Ne mafau‵fau malosi oku mātua me tenei eiloa te ‵toe taimi tāua o toku olaga. Me ne fakamoe‵moe laua ke maua saku galuega ‵lei. E masani sale o tusi ne au a tusi ki a laua ke fakamatala faka‵lei atu ki ei oku fakamoemoega, me kafai e fai‵pati tasi matou, e māfua sāle i ei a kinauga. Ne poi malosi au i te talimaiga a toku tamana mo te kaitaua penei: “Kafai e mafaufau koe me mafai o ‵sala sau galuega ke maua eiloa ma taeao io me na tiaki fakavave ne koe a te fale tenei!” Ne tuku atu ne au ki a Ieova te mea tenei e auala i se ‵talo. I te sua aso, ne fanatu au i te galuega talai, e tokolua a tuagane ne tuku mai ne laua se ki au se galuega ke faka‵akoga aka a lā tama‵liki. A toku tamana ne seki fiafia ki te fakatokaga tenei kae ne seki toe fia faipati mai eiloa ki a au kae ko se manako eiloa o toe fesokotaki mai ki a au. Ne fai mai toku mātua me ne ‵lei atu moi ne fai au pelā me se tino ofa tulafono i lō toku fai pelā me se tokotasi o Molimau a Ieova.

Ne fesoasoani mai a Ieova ke faka‵tonu faka‵lei oku mafaufauga kae ke iloa ne au te auala e ‵tau o fano au i ei

I nisi taimi, ne mafaufau me e mata ne manako a Ieova ke ‵teke atu au ki oku mātua e penei mo te tulaga tenei. Ne ‵talo malosi au ki a Ieova kae mafaufau ‵loto ki fakamatalaga i te Tusi Tapu e uiga ki te alofa o Ieova, ne fesoasoani mai ke kilo atu au ki te auala e ‵teke mai ei oku mātua ona ko te lasi o te lā manava‵se mai ki a au. Ne fesoasoani mai a Ieova o faka‵tonu faka‵lei oku mafaufauga kae fakaasi mai te auala e ‵tau o fano au i ei. E se gata i ei, a te lasi oku taimi e aofia i te faiga o te galuega talai ko te lasi foki o te fiafia e maua ne au. Ne taunu eiloa toku fakamoemoega ke fai au e pelā me se paenia.

TAVINI ATU PELĀ ME SE PAENIA

I te iloaga me e manako au ke paenia, ne fakamalosi mai a nisi tuagane ke tai faka‵tali malie au ke tai feoloolo te kaitaua o oku mātua. Ne ‵talo malosi au ke maua te poto, fai aku sukesukega, iloilo ifo eiloa ne au oku lagonaga kae faipati atu foki ki se taina io me se tuagane telā ko matua ‵lei. Ne fakaiku aka eiloa ne au ke fakafiafia atu ki a Ieova. Kae se gata foki i ei, kafai e mafaufau au ke fakatalave aka taku paenia, e seai foki eiloa se fakatalitonuga me e mafai o ‵fuli ei a uiga a oku mātua.

Ne kamata taku galuega faka-paenia i te ‵toe tausaga o oku i te akoga lasaga lua. Mai tua o te galue e pelā me se paenia mō se vaitaimi, ne tupu aka se manakoga ke fanatu o galue i koga kolā e lasi te manakoga ke talai i ei. Kae ne seki ma‵nako oku mātua ke tiaki ne au te fale. Telā ne faka‵tali eiloa au ke kātoa toku 20 tausaga. Ke tai fakamāmā atu ki te mafaufau o toku mātua, ne fakamolemole au ki te ofisa lagolago ke fanatu au o galue i te feitu ki saute o Tiapani, me e isi ne kāiga o matou i ei.

I te galuega tenā, ne maua ne au a fakamanuiaga ke lavea atu aku tino a‵koga e papatiso. I te vaitami tenei, ne tauloto ne au te ‵gana palagi ko te mea ke mafai o tai fakalauefa atu taku taviniga. E tokolua foki a taina e tavini atu e pelā me ne paenia fakapito i te fakapotopotoga tenei e kau au ki ei. Ne lavea ne au te lā loto finafinau mo te auala e fesoasoani laua ki nisi tino. Tela la, ne fai eiloa a te paenia fakapito e pelā me se fakamoemoega o oku. I te taimi foki eiloa tenā, ne fakalua taimi ne masaki malosi ei toku mātua. Telā ne toe foki atu ei au ki te fale ke tausi atu ki tou fafine. Ne poi masei eiloa a ia kae ne tai isi eiloa se mafuliga ki ana uiga i te taimi tenā.

FAKAMANUIAGA E UKE

I se fitu tausaga mai tua ifo, ne maua ne au saku tusi mai i a Atsushi, se tokotasi o taina i paenia fakapito kolā ne fakaasi atu ne au mai mua. Ne fai mai a ia me e fia avaga a ia ki a au kae e mafaufau foki a ia ki toku tulaga mo oku lagonaga. Au ne seki ai eiloa ne oku lagonaga muamua mō Atsushi, io me mafaufau me e isi ne ana lagonaga ki a au. I se masina mai tua, ne tali atu au me e manako au ke iloa faka‵lei ne au a ia. Ne iloa aka ne māua me uke ‵ki a mea ne ‵pau ei māua, ne ma‵nako māua ke kausaki atu ki te taviniga tumau kae loto fia‵fia o tavini atu foki i so se koga. Fakamuli ifo, ne avaga eiloa māua. Ko oko eiloa i toku fiafia me ne mafai o ‵kau mai oku mātua mo nisi o kāiga o matou ki taku fakaipoipoga!

Nepal

E seki leva, i te taimi ne tavini atu māua e pelā me ne paenia tumau, ne ‵tofi aka ei a Atsushi ke fai pelā me se sui ovasia o fenua. Ne seki leva kae maua a nisi fakamanuiaga. Ne fai māua me ne paenia fakapito kae oti aka mea loa ko ‵tofi aka māua ke fai pelā me se ovasia o te fenua. Mai tua o te taviniga a māua i fakapotopotoga katoa kolā e ‵tau o asi māua ki ei, ne maua ne māua se telefoni mai te ofisa lagolago. Te fesili? ‘E mata, e talia ne māua ke olo atu o ga‵lue e pelā me se ovasia o fenua i Nepal?’

A te tavini atu i fenua kese‵kese e akoako mai ei ki a au a mea e uke e uiga ki a Ieova

Au ne mafaufau me ka pefea a lagonga a oku mātua e uiga ki te koga ‵mao tenei ka olo māua ki ei? Telā ne telefoni ei au ki a laua. Ne tali mai ne toku tamana te telefoni, kae tenei tena tali ne fai mai: “Ka fanatu eiloa koe ki se koga gali.” Kāti i se vaiaso fua mai mua, ne tuku atu eiloa ne sena taugasoa ki a ia se tusi e uiga ki Nepal, kae ne mafaufau eiloa tou tagata me se tasi o koga gali tenā ke olo atu o asi ki ei.

I te taimi koi galue atu ei māua fakatasi mo tino Nepal, kae ne toe maua foki ne māua se suā fakamanuiaga. Ne aofia a Bangladesh i fenua kolā ne ‵tau o asi atu māua ki ei, telā se koga e pili mai kae e ‵kese ‵ki eiloa olotou tuu mo aganuu. A te galuega talai i ei koi ‵tau ‵ki o fakalauefa atu. Mai tua o se lima tausaga, ne toe foki atu māua o ga‵lue i Tiapani, telā ko ga‵lue nei māua i ei i te galuega a te ovasia o te fenua.

A te faiga o te galuega talai i Tiapani, Nepal mo Bangladesh—ne akoako malosi ei au ke iloa atu a mea e uke e uiga ki a Ieova. I fenua takitasi, e kese‵kese eiloa tuu mo aganuu i ei. Kae i fenua takitasi konā, e kese‵kese eiloa a tino taki tokotasi. Ko oti ne fakamaoni aka ne au a te atafai faka‵lei ne Ieova o tino taki tokotasi, talia a latou, fesoasoani kae fakamanuia atu latou.

Au e talitonu katoatoa i a Ieova ne fakamanuia ne ia au ki te iloaga tonu e uiga ki a ia, galuega kolā e ‵tau o fai mo se avaga Kelisiano gali. Ne puipui ne te Atua au ke fai taku fakaikuga tonu kae nei ko maua ne au se fesokotakiga ‵lei mo ia e penā foki mo toku kāiga. E fakafetai au ki a Ieova, me ko toe mafai o toe ‵lei toku fesokotakiga mo toku mātua. Ko oko eiloa i te lasi o toku fiafia me ko toe maua ne au se vā filemu mo toku Atua e penā foki toku mātua.

Ne fia‵fia malosi māua i te galuega a te ovasia o te fenua