Kalap go long lista

Kalap go long lista bilong ol tok

Tupela Trensleta i Putim Bek Nem Bilong God Long Nupela Testamen

Tupela Trensleta i Putim Bek Nem Bilong God Long Nupela Testamen

 Wanpela fes beten em planti man i lainim em Beten Bilong Bikpela, em beten Jisas i skulim ol disaipel bilong em long en. Dispela beten i stap long hap bilong Baibel em planti man i kolim olsem Nupela Testamen. Dispela beten i kirap olsem: “Papa bilong mipela long heven, nem bilong yu i mas i stap holi.” (Matyu 6:9) Maski i olsem, nem bilong God long tok Inglis ol i kolim olsem “Jehova” o sampela taim ol i tok “Yawe” i no stap long ol Inglis trenslesen bilong Nupela Testamen. Tasol ol dispela trenslesen i gat ol nem bilong ol god giaman, olsem Sus, Hermes, na Artemis. So yu ting i stret long ol i kolim tu nem bilong God tru, em Man i as bilong olgeta tok bilong Baibel?​—Aposel 14:12; 19:35; 2 Timoti 3:16.

Nupela Testamen i kolim nem bilong sampela god giaman, so yu ting i stret long ol i kolim tu nem bilong God tru?

 Lancelot Shadwell na Frederick Parker, em tupela trensleta bilong Inglis Baibel i bilip olsem ol man i mas putim bek nem bilong God long Nupela Testamen. Wai na yumi tok “putim bek”? Bikos tupela i ting olsem nem bilong God i bin stap long ol olpela rait bilong bipo, tasol bihain ol man i rausim. Wai na tupela i gat dispela tingting?

 Shadwell na Parker i save olsem i gat ol manuskrip bilong Olpela Testamen em ol man i bin raitim long tokples Hibru long pastaim tru, na nem bilong God i stap planti tausen taim long ol. So tupela i laik save long risen na ol manuskrip bilong Nupela Testamen i rausim nem bilong God. a Na tu, Shadwell i luksave olsem taim ol manuskrip bilong Nupela Testamen i yusim ol tok i stap long Olpela Testamen olsem “ensel bilong Jehova,” ol man i raitim long han ol kopi bilong Nupela Testamen Bilong Grik i bin senisim nem bilong God wantaim ol tok olsem Kyʹri·os we i makim “Bikpela.”​—2 King 1:3, 15; Aposel 12:23.

Nem bilong God long tokples Hibru

 Paslain long Shadwell na Parker i pablisim ol Inglis Baibel ol i bin trensletim, ol narapela trensleta i bin putim bek nem bilong God long Inglis trenslesen bilong Nupela Testamen, tasol long sampela hap tasol. b Paslain long 1863, taim Parker i pablisim A Literal Translation of the New Testament, i no gat wanpela trensleta bilong Inglis i bin putim bek nem bilong God long planti hap bilong Nupela Testamen em ol i pablisim. Lancelot Shadwell na Frederick Parker ol i husat?

Lancelot Shadwell

 Lancelot Shadwell (1808-1861) em wanpela loya na em i pikinini man bilong Sir Lancelot Shadwell, em wanpela bikman bilong Inglan. Lancelot Shadwell, em pikinini, i lotu wantaim Sios Bilong Inglan. Em i bilip long God Triwan, tasol em i rispektim nem bilong God na em i tok em i “gutpela nem tru bilong JEHOVA.” Long trenslesen bilong em, The Gospels of Matthew, and of Mark, em i yusim nem “Jehova” 28 taim long ol ves na 465 taim long ol futnot samting.

 Ating Shadwell i kisim save long nem bilong God taim em i lukim dispela nem long ol olpela rait bilong Olpela Testamen long tokples Hibru. Em i tok ol man i bin senisim nem bilong God wantaim dispela tok Kyʹri·os long Olpela Testamen long tokples Grik, “ol i no mekim onest pasin olsem ol trensleta.”

The Gospel according to Matthew rendered into English with notes, by L. Shadwell (1859), provided by the Bodleian Libraries. Licensed under CC BY-NC-SA 2.0 UK. Modified: Text highlighted

Trenslesen bilong Shadwell i kamapim tok bilong Matyu 1:20

 Long trenslesen bilong Shadwell, festaim em i yusim nem “Jehova” em long Matyu 1:20. Nout em i raitim long dispela ves i tok: “Dispela tok [Kyʹri·os] long hia, na long planti narapela ves long N.T. i makim JEHOVA, em nem tru bilong God: na em i bikpela samting tru long putim bek dispela nem long Inglis trenslesen.” Em i tok tu olsem: “Yumi mas mekim olsem bilong onarim God. Em yet i tokaut olsem nem bilong em JEHOVA: na taim yumi stori long em, yumi no inap senisim wantaim narapela nem, yumi mas yusim dispela nem.” Bihain em i tok moa olsem: “Long E.V. [Established, Authorized, o King James Version] bilong Baibel, dispela nem JEHOVA i stap wan wan taim . . . Ol i no yusim nem tru bilong God, ol i tok, Bikpela.” Shadwell i tok ol man i senisim nem bilong God wantaim dispela tok “Bikpela . . . tasol i no stret long ol i yusim dispela tok.” Em i tok moa olsem long haus bilong em, ol man i save kolim em “Bikpela.”

“[God] yet i tokaut olsem nem bilong em JEHOVA: na taim yumi stori long em, yumi no inap senisim wantaim narapela nem, yumi mas yusim dispela nem.”​—Lancelot Shadwell

 Shadwell i pablisim trenslesen bilong em long Buk Matyu long 1859, na long 1861 em i pablisim wanpela vesen bilong Buk Matyu na Mak wantaim. Tasol wok bilong em i pinis. Em i dai long Janueri 11, 1861, taim em i gat 52 krismas. Maski i olsem, hatwok bilong em i no lus nating.

Frederick Parker

 Wanpela bisnisman long London husat i gat planti mani kago, nem bilong em Frederick Parker (1804-1888), i kisim save olsem Shadwell i bin trensletim Buk Matyu. Parker i bin stat long trensletim Nupela Testamen long taim em i gat 20 krismas samting. Shadwell i bilip long God Triwan, tasol Parker i sakim dispela bilip. Em i tok: “Olgeta lotu bilong Pikinini [bilong God] . . . i [ken] holimpas tok i tru . . . na lotuim Jehova, em dispela wanpela God i Gat Olgeta Strong.” Na tu, Parker i tok ol manuskrip bilong Nupela Testamen i gat dispela tok Kyʹri·os bilong makim Bikpela God na Bikpela Jisas, dispela i mekim na i hatwok long luksave olsem God na Jisas ol i narapela narapela. Olsem na em i ting em intresting olsem Shadwell i rausim dispela tok Kyʹri·os na putim “Jehova” long sampela ves.

 Hau Parker inap kliagut long ol dispela samting? Em i bin stadim tokples Grik na em i raitim sampela buk na ol liklik nius i stori long wei bilong ol Grik long kolim tok. Na tu, em i kamap memba bilong Anglo-Biblical Institute, em ol i strongim pasin bilong mekim wok painimaut long ol Baibel manuskrip bilong wokim ol Inglis Baibel i gutpela moa. Long 1842, Parker i stat long pablisim ol liklik hap na ol edisen bilong fes trenslesen bilong Nupela Testamen em i wok long en. c

Wanpela trenslesen bilong Nupela Testamen em Parker (Heinfetter) i bin wok long en

Parker i Wok Strong Long Putim Bek Nem Bilong God

 Inap sampela yia Parker i raitim ol askim olsem: “Long wanem ol taim bai yumi save olsem Kyʹri·os i makim Bikpela Jisas, na wanem ol taim em i makim Bikpela God?” “Wai na planti taim ol i yusim Kyʹri·os olsem wanpela nem na i no olsem wanpela biknem?”

 Taim Parker i lukim Buk Matyu em Shadwell i bin trensletim long 1859 na ol komen bilong en long Kyʹri·os, em i bilip tru olsem long sampela ves i gat dispela tok Kyʹri·os, “ol i mas trensletim olsem Jehova.” So em i stretim gen trenslesen bilong Nupela Testamen em i bin wok long en, na em i putim “Jehova” long ol ves em i mas stap long en, olsem i stret wantaim ol tok i stap klostu long ol dispela ves na long wei bilong ol Grik long kolim tok. Olsem na long 1863 edisen bilong A Literal Translation of the New Testament em Parker i bin trensletim we i gat wanpela volium tasol i gat nem bilong God long ol ves inap 187 taim. I luk olsem dispela em fes Inglis vesen em ol i pablisim we i yusim nem bilong God long planti ves bilong Ol Skripsa Grik. d

Taitol pes bilong 1864 trenslesen bilong Nupela Testamen em Parker i bin wok long en

 Long 1864, Parker i rilisim tu A Collation of an English Version of the New Testament . . . With the Authorized English Version. Em i bungim dispela tupela Nupela Testamen i go kamap wanpela volium bikos em i laik soim klia hau vesen bilong em i no wankain long narapela. e

 Bilong soim klia olsem em bikpela samting long putim bek nem bilong God, Parker i stori long sampela ves long Authorized Version, olsem Rom 10:13, em i tok: “Olsem na olgeta manmeri i singaut long nem bilong Bikpela, em bai kisim bek ol.” Parker i mekim dispela askim: “Husat man i lukim ol dispela Ves long Authorized English Version, wai na em i no tingim olsem ol dispela ves i stori long Jehova, na i no long Pikinini, em Jisas Krais, Bikpela bilong yumi”?

Rom 10:13 long King James Version (antap) na 1864 trenslesen bilong Parker

 Parker i bin tromoi planti tausen paun bilong Inglan—em bikpela mani tru long bipo—bilong pablisim na edvetaisim ol liklik nius, ol pepa, na ol narapela rait bilong em. Insait long wanpela yia tasol, em i tromoi 800 paun, long nau dispela em i winim 132 tausen dola bilong Amerika. Na tu, em i givim fri ol kopi bilong planti pablikesen bilong em long ol man em i save long ol na ol pris pasto i gat biknem na bai ol i skelim.

 Sampela saveman i tok bilas long ol rait bilong Parker na ol trenslesen bilong Nupela Testamen em i wok long en em ol i no bin prinim planti bilong ol. Tasol taim ol i mekim olsem, ol i soim klia olsem ol i no tingim bikpela hatwok bilong Shadwell na ol narapela long putim bek nem bilong God long Nupela Testamen bilong tok Inglis.

 Ating yu laik watsim tu dispela 10-minit vidio: Warwick Musium Tua: “The Bible and the Divine Name.”

a “Ya” o “Ja,”—sotpela wei bilong kolim nem “Jehova”—i stap long Revelesen 19:1, 3, 4, 6 na i kam long dispela tok “Haleluya,” mining bilong en “Preisim Ja, yupela ol manmeri!”

b I no Shadwell wanpela i bin trensletim Nupela Testamen. Ol narapela trensleta em Philip Doddridge, Edward Harwood, William Newcome, Edgar Taylor, na Gilbert Wakefield.

c Bilong seperetim wok bisnis bilong em long wok painimaut bilong em long Baibel, Parker i yusim dispela nem Herman Heinfetter long ol rait bilong em long sait bilong lotu na ol Baibel trenslesen bilong em. Dispela nem i kamap sampela taim long ol apendiks bilong The New World Translation of the Holy Scriptures.

d Long 1864, Parker i rilisim An English Version of the New Testament we i yusim nem bilong God inap 186 taim.

e Paslain long Parker i wokim ol dispela trenslesen, planti trenslesen bilong Nupela Testamen long tokples Hibru i yusim nem bilong God long sampela ves. Na tu, long 1795, Johann Jakob Stolz i pablisim wanpela trenslesen long tokples Jeman we i yusim nem bilong God winim 90 taim kirap long Buk Matyu i go inap long Jut.