Skip to content

Skip to table of contents

Na‘a Nau Foaki Loto-Lelei Atu Kinautolu​—‘i Mienimā

Na‘a Nau Foaki Loto-Lelei Atu Kinautolu​—‘i Mienimā

“KO E utu-ta‘ú ‘oku lahi, ka ‘oku tokosi‘i ‘a e kau ngāué. Ko ia ai, mou kōlenga ki he ‘Eiki ‘o e utu-ta‘ú ke ne fekau atu ha kau ngāue ki he‘ene utu-ta‘ú.” (Luke 10:2) Ko e lea ko eni na‘e lea‘aki ‘e Sīsū ‘i he ta‘u nai ‘e 2,000 kuohilí ‘okú ne fakamatala‘i lelei ‘a e tu‘unga ‘i Mienimā ‘i he ‘aho ní. Ko e hā hono ‘uhingá? ‘I Mienimā, ko e kau malanga pē ‘e toko 4,200 nai ‘oku nau fakamafola ‘a e ongoongo leleí ‘i he lotolotonga ‘o e kakai ‘e toko 55 miliona.

Kae kehe, ko e “‘Eiki ‘o e utu-ta‘ú,” ‘a Sihova, kuó ne ue‘i ‘a e loto ‘o e fanga tokoua mo e fanga tuofāfine ‘e lauingeau mei he ngaahi fonua kehekehe, pea kuo nau omi ki he fonua ko eni ‘i ‘Ēsia Tonga-Hahaké ke tokoni ‘i he ngāue utu-ta‘u fakalaumālié. Ko e hā na‘á ne ‘ai kinautolu ke nau mavahe mei honau fonuá? Na‘e anga-fēfē hono tokoni‘i kinautolu ke nau hikí? Pea ko e hā ‘a e ngaahi tāpuaki ‘oku nau ma‘ú? Tau vakai angé ki aí.

“MO OMI, ‘OKU MAU FIEMA‘U HA KAU TĀIMU‘A TOKOLAHI ANGE!”

‘I he ngaahi ta‘u kuo maliu atú, na‘e hamu ai ‘i he mahaki-moá ‘a Kazuhiro, ko ha tāimu‘a ‘i Siapani, ‘o ne pongia, pea na‘e leleaki‘i ia ki he falemahakí. Na‘e tala ange ‘e he toketaá ke ‘oua te ne toe faka‘uli ‘i he ta‘u ‘e ua. Na‘e ‘ohovale ai ‘a Kazuhiro. Na‘á ne ‘eke hifo kiate ia, ‘‘E lava fēfē ke hokohoko atu ‘eku fai ‘a e me‘a ‘oku ou manako aí​—‘a e tāimu‘á?’ Na‘á ne lotu tōtōivi, ‘o kōlenga kia Sihova ke ne faka‘atā ia ke hokohoko atu ‘ene tāimu‘á.

Kazuhiro mo Mari

‘Oku fakamatala ‘a Kazuhiro: “‘I ha māhina ki mui ai, na‘e fanongo ‘a hoku kaume‘a na‘e ngāue ‘i Mienimā ‘i he tu‘unga na‘á ku ‘i aí. Na‘á ne tā mai ‘o ne pehē: ‘Ko e me‘alele uta pāsese tefito ‘i Mienimaá ko e pasí. Kapau te ke ha‘u ki heni, ‘e lava ke hokohoko atu ho‘o ngāue fakamalangá ‘o ‘ikai ke fiema‘u ha kā!’ Na‘á ku ‘eke ki he‘eku toketaá pe ‘e lava ‘i hoku tu‘ungá ke u ‘alu ki Mienimā. Na‘á ku ‘ohovale ‘i he pehē mai ‘e he toketaá: ‘‘Oku ‘a‘ahi mai ki Siapani he taimí ni ha toketā mataotao ‘i he ‘utó mei Mienimā. Te u fakafe‘iloaki koe kiate ia. Kapau ‘e faifai ange peá ke toe hamu, ‘e lava ke ne tokanga‘i koe.’ Na‘á ku tui ko e tali ‘a e toketaá ko ha tali ia meia Sihova.”

Na‘e ‘īmeili leva ‘a Kazuhiro ki he ‘ōfisi va‘a ‘i Mienimaá ‘o fakahaa‘i ‘a ‘ene holi mo hono uaifí ke ngāue tāimu‘a ‘i he fonua ko iá. Na‘e fai mai ‘e he va‘á ‘a e tali ‘i he ‘aho pē ‘e nima mei ai, “Mo omi, ‘oku mau fiema‘u ha kau tāimu‘a tokolahi ange!” Na‘e fakatau atu ‘e Kazuhiro mo hono uaifí ko Mari ‘ena ongo me‘alelé, ma‘u ha visa, pea fakatau mo e tikite vakapuna. ‘I he ‘ahó ni, ‘okú na ngāue fiefia mo e kulupu lea fakanoa ‘i Mandalay. ‘Oku pehē ‘e Kazuhiro: “Fakafou ‘i he hokosia ko ení ‘okú ma ongo‘i kuo ‘ai ke mālohi ‘ema tui ki he tala‘ofa ‘a e ‘Otuá ‘i he Saame 37:5: ‘Tuku atu ho halá kia Sihova; falala kiate ia, pea te ne fai ha me‘a ma‘au.’”

FAKAFAINGAMĀLIE‘I ‘E SIHOVA

‘I he 2014, na‘e ma‘u ai ‘e he Kau Fakamo‘oni ‘a Sihova ‘i Mienimaá ‘a e monū ‘o hono fai ha talitali ‘i ha fakataha-lahi makehe. Na‘e ha‘u ki ai ha kau fakafofonga muli tokolahi. Ko e taha ‘o kinautolu ko Monique, ko ha tuofefine ta‘u 30 tupu mei ‘Amelika, ‘okú ne pehē: “‘I he‘eku foki mei he fakataha-lahí, na‘á ku lotu kia Sihova fekau‘aki mo e sitepu hono hoko te u fou ai ‘i he‘eku mo‘uí. Na‘á ku talanoa foki mo ‘eku ongo mātu‘á fekau‘aki mo ‘eku taumu‘a fakalaumālié. Ne mau tui kotoa ‘oku totonu ke u foki ki Mienimā, ka na‘e fiema‘u ‘a e taimi mo e lotu lahi ki mu‘a ke u fai ‘eku fili faka‘osí.” ‘Oku fakamatala ‘a Monique ki hono ‘uhingá.

Monique mo Li

“Na‘e fakalototo‘a‘i ‘e Sīsū ‘a hono kau muimuí ke ‘fika‘i ‘a e fakamolé.’ Ko ia na‘á ku ‘eke hifo: ‘‘E lava ke u fua ‘a e fakamole ki he hiki ko ení? ‘E lava ke u ma‘u ha mo‘ui ‘i he fonua ko iá ‘o ‘ikai fakamoleki ‘a e taimi lahi ange ‘i he ngāue pa‘angá?’” ‘Okú ne fakahaa‘i: “Ne vave ‘eku ‘ilo‘i ‘oku ‘ikai te u ma‘u ha pa‘anga fe‘unga ke hiki ki he tafa‘aki ko eni ‘e taha ‘i he māmaní.” Ko ia, na‘e lava fēfē ke ne hikí?​—Luke 14:28.

‘Oku fakamatala ‘a Monique: “‘I he ‘aho ‘e taha na‘e fiema‘u ai ‘e hoku pule ngāue ke ma talanoa. Na‘á ku manavasi‘i, ‘i he fakakaukau ‘e fakanofo au mei he ngāué. Ka, ‘i hono kehé, na‘e fakamālō mai ‘a hoku pule ngāué ‘i he‘eku ngāue leleí. Na‘á ne tala mai leva kuó ne fokotu‘utu‘u ke u ma‘u ha pōnasi, ‘a ia ko e lahi tofu pē ia ‘o e pa‘anga na‘á ku fiema‘u ke totongi ‘aki hoku ngaahi mo‘uá!”

Kuo ngāue ‘a Monique ‘i Mienimā talu mei Tīsema 2014. ‘Oku fēfē ‘ene ongo‘i fekau‘aki mo ‘ene ngāue ‘i he feitu‘u ‘oku lahi ange ai ‘a e fiema‘ú? “‘Oku ou fiefia lahi ‘i he‘eku ‘i hení,” ko ‘ene leá ia. “‘Oku ou fai ha ako Tohi Tapu ‘e tolu. Ko e taha ‘o ‘eku kau akó ‘oku ta‘u 67. ‘Okú ne malimali ma‘u pē mo fā‘ofua ‘iate au ‘i he‘ema fe‘iloakí. ‘I he‘ene ‘ilo‘i ko e huafa ‘o e ‘Otuá ko Sihová, na‘e ue‘i ia ke ne fakatō lo‘imata. Na‘á ne pehē: ‘Ko e ‘uluaki taimi eni ‘i he‘eku mo‘uí kuó u fanongo ai ko Sihova ‘a e huafa ‘o e ‘Otuá. ‘Okú ke fu‘u kei si‘i ange ‘iate au, ka kuó ke ako‘i kiate au ‘a e me‘a mahu‘inga taha ‘oku lava ke faifai ange peá u akó.’ Ko e mo‘oni, na‘á ku fakatō lo‘imata foki mo au. Ko e ngaahi hokosia hangē ko ení ‘okú ne ‘ai ‘a e ngāue ‘i he feitu‘u ‘oku lahi ange ai ‘a e fiema‘ú ke hoko ko ha mo‘ui mātu‘aki fakafiemālie.” Ki muí ni mai, na‘e ma‘u ai ‘e Monique ‘a e monū ‘o e kau ki he Ako Ma‘á e Kau ‘Evangeliō ‘o e Pule‘angá.

Ko e toe me‘a na‘á ne ue‘i ‘a e ni‘ihi ke omi ki Mienimaá ko e fakamatala ‘i he 2013 Yearbook of Jehovah’s Witnesses fekau‘aki mo e fonuá ni. Na‘e nofo ha tuofefine ta‘u 30 tupu si‘i ko Li ‘i ‘Ēsia Tonga-Hahake. Na‘á ne ngāue pa‘anga taimi-kakato, ka na‘e ue‘i ia ‘e he fakamatala ‘i he Yearbook ke ne fakakaukau ke tāimu‘a ‘i Mienimā. “‘I he‘eku ma‘u ha fakataha-lahi makehe ‘i he 2014 ‘i Yangon, na‘á ku fetaulaki ai mo ha ongo me‘a mali ‘okú na ngāue ‘i he feitu‘u ‘oku lahi ange ai ‘a e fiema‘ú ‘i he mala‘e lea faka-Siaina ‘i Mienimaá. Koe‘uhi ko ‘eku lea faka-Siainá, na‘á ku fili ke hiki ki Mienimā ‘o tokoni ki he kulupu Siaina ‘i aí. Na‘á ku hoa ngāue mo Monique, pea na‘á ma hiki ki Mandalay. Na‘e tāpuaki‘i kimaua ‘e Sihova ‘i he‘ema ma‘u ha ngāue konga taimi ko e faiako ‘i he ‘apiako tatau, peá ma ma‘u ha ‘apaatimeni ofi ki ai. Neongo ‘a e vela ‘a e ‘eá mo e faingata‘a ‘e ni‘ihi, ‘oku ou fiefia ‘i he‘eku ngāue ‘i hení. ‘Oku mo‘ui faingofua ‘a e kakai ‘i Mienimaá, ka ‘oku nau anga-faka‘apa‘apa mo loto-lelei ke vahe‘i ‘a e taimi ke fanongo ai ki he ongoongo leleí. ‘Oku mātu‘aki fakafiefia ‘a e sio ki hono fakavave‘i ‘e Sihova ‘a e ngāué. ‘Oku ou tuipau ko e finangalo ‘o Sihova kiate aú ke u ‘i heni tonu ‘i Mandalay.”

FANONGO MAI ‘A SIHOVA KI HE NGAAHI LOTÚ

Kuo hokosia ‘e he kau ngāue tokolahi ‘i he feitu‘u ‘oku lahi ange ai ‘a e fiema‘ú ‘a e mālohi ‘o e lotú. Ko e fakatātaá ko Jumpei mo hono uaifí ko Nao, ‘okú na ta‘u 30 tupu. Na‘á na ‘osi ngāue ‘i ha fakataha‘anga lea fakanoa ‘i Siapani. Ko e hā na‘á na hiki ai ki Mienimaá? ‘Oku fakamatala ‘a Jumpei: “Ko au mo hoku uaifí na‘á ma taumu‘a ma‘u pē ke ngāue ‘i he feitu‘u ‘oku lahi ange ai ‘a e fiema‘ú ‘i ha fonua muli. Na‘e hiki ha tokoua ‘i he‘emau fakataha‘anga lea fakanoa ‘i Siapaní ki Mienimā. Neongo na‘e si‘i pē ‘ema pa‘anga na‘e tātānakí, na‘á ma hiki foki ‘i Mē 2010. Na‘e talitali māfana kimaua ‘e he fanga tokoua ‘i Mienimaá!” ‘Oku anga-fēfē ‘ene ongo‘i fekau‘aki mo e mala‘e lea fakanoa ‘i Mienimaá? “‘Oku lahi ‘a e mahu‘inga‘iá. ‘I he‘ema hulu ‘a e ngaahi vitiō lea fakanoá, ‘oku ofoofo ai ‘a e kau noa ‘i he ngaahi ‘apí. ‘Okú ma fiefia lahi ‘i he‘ema fili ke ha‘u ‘o ngāue kia Sihova ‘i hení!”

Nao mo Jumpei

Kuo anga-fēfē ‘a e tu‘unga fakapa‘anga ‘o Jumpei mo Nao? “Hili ha ta‘u ‘e tolu, ne ma ngāue‘aki ‘o meimei ‘osi ‘ema pa‘angá pea ‘ikai ha pa‘anga fe‘unga ke totongi ‘aki ‘a e falé ki he ta‘u hono hokó. Na‘á ku lotu tōtōivi mo hoku uaifí. Na‘á ma ma‘u ta‘e‘amanekina ha tohi mei he ‘ōfisi va‘á na‘e fakaafe‘i ai kimaua ke ma ngāue tāimu‘a makehe fakataimi! Na‘á ma falala kia Sihova, pea na‘e ‘ikai te ne li‘aki kimaua. Kuó ne tokanga‘i kimaua ‘i he tafa‘aki kotoa pē.” Ki muí ni mai, na‘e kau foki ai ‘a Jumpei mo Nao ‘i he Ako Ma‘á e Kau ‘Evangeliō ‘o e Pule‘angá.

UE‘I ‘E SIHOVA ‘A E TOKOLAHI

Ko e hā na‘á ne ue‘i ‘a Simone, ko ha tokoua ta‘u 40 tupu na‘e tupu hake ‘i ‘Ītali, mo hono uaifí ko Anna, ko ha tuofefine ta‘u 30 tupu lahi, na‘e tupu hake ‘i Nu‘u Sila, ke na hiki ki Mienimaá? Na‘e tali ‘e Anna “ko e fakamatala ki Mienimā ‘i he 2013 Yearbook!” ‘Oku pehē ‘e Simone: “Ko ha monū lahi ia ke ‘i Mienimā. ‘Oku mātu‘aki faingofua ange ‘a e mo‘ui ‘i hení, pea ‘oku lava ke u vahe‘i ai ‘a e taimi lahi ange ki he ngāue ‘a Sihová. ‘Oku fakafiefia ‘a e hokosia hono tokanga‘i kimaua ‘e Sihova ‘i he‘ema ngāue ‘i he feitu‘u ‘oku lahi ange ai ‘a e fiema‘ú.” (Saame 121:5) ‘Oku pehē ‘e Anna: “‘Oku ou fiefia ange ‘i ha toe taimi ki mu‘a. ‘Okú ma ma‘u ha mo‘ui faingofua. ‘Oku ou fakamoleki ‘a e taimi lahi ange mo hoku husepānití, pea kuó ma toe vāofi ange. Kuó ma ma‘u foki ha ngaahi kaume‘a ‘ofeina fo‘ou. ‘Oku ‘ikai ke tomu‘a fehi‘a ‘a e kakaí ki he Kau Fakamo‘oní, pea ‘oku fakaofo ‘a e lahi ‘o e mahu‘inga‘ia ‘i he feitu‘ú!” ‘I he ngaahi founga fē?

Simone mo Anna

‘Oku fakamatala ‘a Anna: “‘I he ‘aho ‘e taha, na‘á ku faifakamo‘oni ai ki ha tokotaha ako ‘univēsiti ‘i he māketí pea fokotu‘utu‘u ke ma toe fetaulaki. ‘I he‘ema fetaulakí, na‘á ne ha‘u mo hano kaume‘a. ‘I he taimi hono hokó, na‘á ne ha‘u mo ha ni‘ihi. Ki mui ai na‘á ne ha‘u mo e tokolahi ange. ‘Oku ou ako he taimí ni mo e toko nima ‘o kinautolu.” ‘Oku pehē ‘e Simone: “‘Oku anga-fakakaume‘a mo fie‘ilo ‘a e kakai ‘i he feitu‘ú. ‘Oku mahu‘inga‘ia ‘a e tokolahi. ‘Oku ‘ikai mo‘oni ke ma ma‘u ha taimi fe‘unga ke ‘alu ai ki he fa‘ahinga kotoa ‘oku mahu‘inga‘iá.”

Sachio mo Mizuho

Kae fēfē ‘a e ngaahi sitepu ‘aonga ‘oku kau ‘i he fili ke hiki ki Mienimaá? Ko e fakamatala eni ‘a Mizuho, mei Siapani: “Ko au mo hoku husepānití ko Sachio, na‘á ma loto ma‘u pē ke ngāue ‘i ha fonua ‘oku lahi ange ai ‘a e fiema‘ú​—ka ‘i fē? Hili hono lau ‘a e fakamatala fekau‘aki mo Mienimaá ‘i he 2013 Yearbook, na‘e mātu‘aki maongo kiate kimaua ‘a e ngaahi hokosia fakalotomāfaná ‘o kamata ai ke ma fakakaukau pe te ma lava ‘o ngāue ‘i Mienimā.” ‘Oku pehē ‘e Sachio: “Na‘á ma fili ke ‘a‘ahi uike ‘e taha ki Yangon, ‘a e kolo lahi ‘i Mienimaá, ‘o asiasi ‘a e fonuá, hangē ko e laú. Ko e ‘a‘ahi nounou ko ia ke ma‘u ‘a e ngaahi mo‘oni‘i me‘á na‘á ma tuipau ai ‘oku totonu ke ma hiki mai ki heni.”

‘E LAVA KE KE TALI ‘A E FAKAAFÉ?

Jane, Danica, Rodney, mo Jordan

Ko Rodney mo hono uaifí ko Jane mei ‘Aositelēlia, ‘okú na ta‘u 50 tupu, pea ko hona fohá, ko Jordan, mo hona ‘ofefine, ko Danica, kuo nau ngāue ‘i he feitu‘u ‘oku lahi ange ai ‘a e fiema‘ú ‘i Mienimā talu mei he 2010. ‘Oku pehē ‘e Rodney: “Na‘e maongo lahi kiate kimautolu ‘a e fiekaia fakalaumālie ‘a e kakaí. ‘Oku ou mātu‘aki fokotu‘u atu ki he ngaahi fāmili kehé ke nau ‘ahi‘ahi ngāue ‘i ha feitu‘u hangē ko Mienimaá.” Ko e hā hono ‘uhingá? “Ko e me‘a kuo fai ‘e he me‘á ni ki homau fāmilí ‘i he tu‘unga fakalaumālié ‘oku mahu‘inga ta‘ehanotatau! ‘Oku nōfo‘i ‘a e to‘utupu tokolahi ‘i he‘enau telefoní, me‘alelé, ngāué, mo e hā fua. Ko ‘ema ongo tamaikí ‘okú na femo‘uekina kinaua ‘i hono ako ‘a e ngaahi fo‘i lea fo‘ou ke na ngāue‘aki ‘i he ngāue fakafaifekaú. ‘Okú na feinga ke ako ke faka‘uhinga mo e fa‘ahinga ‘oku ‘ikai te nau maheni mo e Tohi Tapú mo e founga ke fai ai ha tali lolotonga ‘a e ngaahi fakataha ‘a e fakataha‘anga fakalotofonuá, pea ‘okú na mo‘umo‘ua ‘i he ngaahi ngāue fakalaumālie fakafiefia kehe.”

Oliver mo Anna

Ko Oliver, ko ha tokoua ta‘u 30 tupu lahi mei ‘Amelika, ‘okú ne fakamatala ki he ‘uhinga ‘okú ne fakaongoongolelei‘i ai ‘a e fa‘ahinga ngāue ko ení: “Ko e ngāue kia Sihova ‘i ha ‘ātakai fo‘oú kuo ‘i ai hono ngaahi ‘aonga lahi. Ko e mavahe mei ‘apí kuo tokoni‘i ai au ke langa hake ‘a ‘eku tuipau mo e falala kia Sihová ‘o tatau ai pē pe ko e hā ‘a e tu‘unga ‘oku ou ‘i aí. Ko e ngāue mo e fa‘ahinga na‘e ‘ikai te u ‘ilo‘i ki mu‘a ka ‘oku nau ma‘u ‘a e tui tatau mo aú kuo tokoni‘i mo‘oni ai au ke u sio ‘oku hala‘atā ha me‘a ‘i he māmani ko ení ‘e ala fakahoa ‘a hono mahu‘ingá ki he Pule‘anga ‘o e ‘Otuá.” ‘I he ‘ahó ni, ko Oliver mo hono uaifí ko Anna, ‘oku hokohoko atu ‘ena ngāue faivelenga ‘i he mala‘e lea faka-Siainá.

Trazel

Ko Trazel, ko ha tuofefine ta‘u 50 tupu si‘i mei ‘Aositelēlia, kuó ne ngāue ‘i Mienimā talu mei he 2004. ‘Okú ne pehē: “Ki he fa‘ahinga ‘oku faka‘atā ‘e honau tu‘ungá, ‘oku ou fakaongoongolelei‘i lahi atu ‘a e ngāue ‘i he feitu‘u ‘oku lahi ange ai ‘a e fiema‘ú. ‘I he me‘a kuó u hokosiá kapau ‘okú ke loto ke ngāue, ‘e tāpuaki‘i ‘e Sihova ho‘o ngaahi feingá. Na‘e ‘ikai ‘aupito ha‘aku misi te u ma‘u ha mo‘ui peheni. Ko e mo‘ui mohu ‘uhinga mo fakafiemālie lahi taha ia ‘oku lava ke u faka‘amu ki aí.”

‘Ofa ke hanga ‘e he ngaahi lea loto-mo‘oni ko eni ‘a e kau ngāue ‘i he feitu‘u ‘oku lahi ange ai ‘a e fiema‘ú ‘i Mienimaá ‘o fakalototo‘a‘i koe ke ke fakakaukau ke tokoni‘i ‘a e fa‘ahinga loto-totonu ‘i he ngaahi feitu‘u ‘oku te‘eki ke ngāue‘í. Ko e mo‘oni, ‘oku fakaafe atu ‘a e kau ngāue ‘i he feitu‘u ‘oku lahi ange ai ‘a e fiema‘ú, “Laka mai mu‘a ki Mienimā ‘o tokoni‘i kimautolu!”