Aver yem sha atineakaa

Aver yem sha mver u atineakaa

Ve Lumun U Za Pasen Kwagh—Ken tar u Norway

Ve Lumun U Za Pasen Kwagh—Ken tar u Norway

ANYOM a karen ken ijime kpuaa la, orgen vea kwase na, ve tema kpe ve iyol hen gar u sha uhar u hemban kehen ken tar u Norway, u i yer ér Bergen la. Or ne vea kwase na cii ve zulum anyom 50, mba yer iti na ér Roald, iti i kwase na ér Elsebeth. Or ne vea kwase na man wan ve u kwase, Isabel kua wan ve u nomso Fabian cii, yange ve eren ityom ken tiônnongo sha gbashima. Or ne lu ortamen, kwase na lu pania, ônov vev mban di lu mbapasenkwagh mba tseen ishima sha tom.

Nahan kpa, ken uwer u Setemba, 2009 la, tsombor ne tsua u eren kwagh ugen kposo, ve tsua ér vea za pase kwagh hen ape i gbe ica fiiniin yô, kasua môm. Nahan or ne vea kwase na man wan ve u nomso, u lu anyom 18 la, ve yem hen icile i Nordkyn, ken tar u Norway, ikyua a ijiir, í í hembe ndôhôr sha tar cii, i i yer ér Arctic Circle la. Ve pase kwagh hen angar u i yer ér Kjøllefjord la, vea anmgbianev mbagenev mba ve mough ve za hen ijiir i gban ica ne sha u za samber a loho u dedoo yô. Roald kaa ér, “Ken mhii u kasua la, yange saan mo iyol er m de akaa agen, shi m ker ian sha er me va er tom u injaa ne kasua jimin yô.” Kpa kasua la ze dôghôô yô, ishima hii u zan Roald iyol. Er nan ve kwagh lu nahana?

MPIN U I PINE KPOO LA

Roald kaa ér: “Pania ugen u yange va lu va pasen kwagh hen angar ne yô, iti na ér Mario. Yange pine se ér sé lumun u moughon yemen hen geri u Lakesev, za wasen tiônnongo u her, u lu a mbapasenkwagh 23 tseegh la jee?” Mpin u i pine Roald kpoo ne kunda un iyol. A kaa ér: “Mo vea kwase wam yange se vande henen sha kwagh u za nan iwasen hen ape kwagh a hembe gban sha mbapasenkwagh la, kpa se ver ishima ser se er kwagh ne shighe u mbayev asev vea gande, vea kera lu hen ya ga la.” Nahan kpa, ken anyangem ma Roald pase kwagh hen ijiir ne la tseegh kpa, a nenge er sar ior mba her u henen kwagh u Yehova yô. Yange gba u a wase ve ave ave je, lu u á kegh ken hemen ga. Roald kaa ér: “Mpin ne yange na ishima zam iyol je, m kanshio u yaven tugh ayange imôngo.” Maa Mario tôô Roald vea tsombor na shin mato za a ve hen geri u Lakesev ne, geri ne gba ica a angar u Kjøllefjord u ve lu pasen kwagh her ne kuma ukilomita 240. Yange Mario soo ér Roald vea tsombor na ve nenge a tiônnongo u kiriki u hen geri ne la.

Mba nyer hen geri ne yô, ortamen môm ken mbatamen uhar mba ve lu hen gar ne la, tese Roald vea tsombor na Iyou i Tartor. Iti i ortamen ne ér Andreas. Tiônnongo u hen geri ne yange ngohol tsombor ne doo doo, shi kaa a Roald vea kwase na ér vea va wase ve tom u maan Iyou i Tartor nahan á doo ve kpishi. Andreas se teghelee maa kaa ér, un vande keren tom, mase shin u Roald vea wan na u nomso, Fabian, vea za mtaviu u tôôn ve tom ne tseegh. Tsombor ne ua er nena hegene?

TSOMBOR NE UA ER NENA?

Kwagh u hiihii u Fabian ôr yô, a kaa ér: “Mo m soo u va lun heen ga.” Yange hen er una undu azende a na a kôôsôô, a ve vese imôngo hen tiônnongo u hen ijiir na, una va lu hen angeri u cuku la nahan doo un ga. Shi yange lu henen tom u wan usu latriki, lu a hen a bee kpaa ga. Kpa yange mba pin Isabel, wan u Roald u kwase (u lu anyom 21) la yô, a kaa ér: “Ka kwagh u hanma shighe ka a sarem u eren vough je la.” Isabel shi kaa ér: “Kpa m henen sha kwagh ne gbaang yô, m pine iyol yam mer: Kwagh u m lu eren ne doo je kpa? Me kera lu vea azende am ga nahan a huan mo ga ga̱? M̱ gba lun hen tiônnongo wam, ape m fe ahia, shi m hoghor a ior mba her ne tsô gaa?” Elsebeth, kwase u Roald di kaa ér nyi sha kwagh ne? A kaa ér: “Yange m tôô mer Yehova na tsombor wase tom u eren, kpa shi m hen sha kwagh u ya wase u se sember sôron, shi se ta penta sha mi la, kua akaa a se yam ken anyom 25 a karen la cii.”

Elsebeth man Isabel

Roald vea tsombor na, pase kwagh kpoghuloo, kasua la been yô, ve hide hen ya ve, ken gar u Bergen, kpa ve lu henen kwagh u anmgbianev vev mba nomso man mba kasev mba hen geri u Lakesev la her. Elsebeth kaa ér: “Yange m er mbamsen hen Yehova, shi m za hemen u lamen a anmgbianev mba m za kôr azende a ve la, shi m tindin ve a ufoto shi m pasen ve akaa a doon a m lu zuan a mi ken kwaghpasen la, ve kpa ve lu eren nahan.” Roald kaa ér: “Yange gba u shighe a kar ve, me lumun a kwagh u moughon yemen pe gen la ye. Shi yange gba u me nenge, aluer ka u se fatyô u nengen sha ayol a ase kpaa. Nahan m pine mer, se eren nena ve se koson ayol a ase? M er msen hen Yehova sha kwagh ne tsung, shi m lam a anmgbianev mba vian ken jijingi kpaa.” Fabian kaa ér: “Er m lu henen sha kwagh ne la, m lu hemban nengen mer ityôkyaa i injaa ngi i me venda ga. Yange m eren msen hen Yehova faa faa, nahan kure kure tsô, isharen i yemen la gba taver ken a mo.” Isabel di ye? Yange hii u eren pania hen ijiir na, sha er una wa iyol i moughon yemen yô. Eren pania iwer ataratar yô, a nenge wener, un wa iyol i moughon yemen. Shighe u lu eren pania la, á tôô shighe kpishi, á hen Bibilo sha tseeneke na.

VE TÔÔ ANGAHAR A EREN KWAGH U VE TSUA LA

Er isharen i tsombor ne lu a mi u za pasen kwagh ape kwagh a hembe gban sha mbapasenkwagh la lu taver a taver yô, ve tôô angahar a eren kwagh u ve tsua la. Roald lu eren tom u i kimbin un inyaregh kpishi yô, shi tom ne doo un ishima kpaa, kpa a sôn ian ér una tôô memyol inyom i môm, una yar tom ga. Or u yange tôô un tom la gema kaa ér una na un ian, a̱ yaren tom la kasua uhar, a geman a memen kasua ataratar. Roald kaa ér: “Yange i pande inyaregh ki i kimbin mo la kpishi je, kpa kwagh ne gema ume atam a dedoo.”

Elsebeth kaa ér: “Nomom yange kaa a mo ér mo m nôngo m zua a ya hen geri u Lekesev, se kôr haya her, nahan se gema di ya wase u ken Bergen la se na ior haya. Kwagh ne yange tôôm shighe kpishi shi m nôngo kwagh je m puu ga, kpa ken masejime yô, megh kôr sha ivaan. Shighe kar yô, mbayev asev zua a ityom i ve eren ayange agen yô, nahan ve wase se u zuan a inyaregh ki yamen kwaghyan shi zan zende.”

Isabel kaa ér: “Er geri u se yem her ne lu cuku yô, mtaver u hemban cii u m tagher a mi yô, lu u keren tom u me eren ve me zuan a kwagh u kuren mbamgbe av, shi me eren pania kpaa yô. Ashighe agen yange i lu inja er kwagh a hembam nahan.” Kpa er Isabel lu eren ityom i cuku cuku, sha ayange agen yô, a zua a inyaregh ki kuren mbamgbe nav. Yange er ityom ne kposo kposo kuma itiankarinyiin ken inyom i hiihii, i ve yem hen angeri ne la. Fabian yô, kwagh na za nena? A kaa ér: “Yange gba u me lu sha ikyev i or her, ve me hen tom wam u wan usu latriki la me bee ye. Nahan m ker or hen geri u Lakesev, m hen tom ne sha ikyev i nan. Shighe kar yô, m ya ikyaren, nahan kwagh ne wasem u zuan a tom u wan ior usu, u me eren sha ayange agen yô.”

GBENDA U MBAGENEV VE SEER PASEN KWAGH LA

Marelius man Kesia mba pasen kwase u ken tar u Norway, u lamen zwa Sami kwagh

Orgen u i yer un ér Marelius yô, vea kwase na, Kesia, yange ve soo u za pasen kwagh ape kwagh a hembe gban sha mbapasenkwagh la. Marelius ngu anyom 29 hegen, a kaa ér: “Akaaôron a sha mkohol u vesen kua kwaghtôvon u i tôv upania la wasem, mo kpa m tsua mer me seer pasen kwagh.” Kpa kwase na, Kesia, u a lu anyom 26 hegen la yô, yange taver un kpishi u undun tsombor na yemen ica. A kaa ér: “Yange cier mo iyol u undun ior mba ve doom ishima la yemen ica.” Shi Marelius eren tom hanma shighe cii sha er una zua a inyaregh ki kimbin injô i ve ngohol ve maa ya ve la yô. A kaa ér: “Er se er mbamsen, se sôn Yehova ser a wase se u kuren awashima wase ne yô, se kôrcio u yemen hen ape kwagh hemba gban sha mbapasenkwagh la.” Hiihii yô, ve tôô shighe kpishi ve hen Bibilo. Maa or ne vea kwase na ve tee ya ve, ve de tom u ve lu eren la. Mba ker ken uwer u Agusutu 2011 yô, ve yem ken gar u Alta, ken tar u Norway. Er ve yem keera la, Marelius lu eren tom u nengen sha inyar hen ijiir igen, Kesia di teen or kwagh hen shôôpu.

Orgen u i yer un ér Knut yô, vea kwase na Lisbeth, ve cii ve nyôr anyom 35. Yange ve ôr akaa a i nger ken Yearbook sha kwagh u anmgbianev mba ve za pase kwagh ape kwagh a hembe gban sha mbapasenkwagh la nahan, ve kpa ishima tsue ve ker u eren kwagh ne. Lisbeth kaa ér: “Akaa a se ôr ne na yô, sar se u yemen za pasen kwagh ken tar ugen, kpa m er kegh, sha ci u m nenge mer imba kwagh ne ka kwagh u mo u kaka ne nahan me fatyô u eren ga yô.” Nahan cii kpa, ve ker gbenda u eren kwagh u sar ve ne. Knut kaa ér: “Yange se tee ya wase se zua a inyaregh, maa se mough se za lu vea ngôm hen ya na. Er se soo ser se za kar pasen kwagh ken zwa u ú lu u wase ga se nenge yô, se mough se yem hen gar u Bergen inyom i môm, se za lu hen tiônnongo u eren mkombo ken zwa Buter; se lu tsan vea ngô u Lisbeth.” Ica kera gba ga tsô, Knut man Lisbeth wa iyol i yemen ken tar ugen, nahan ve tsua u yemen ken tar u Uganda, man kwagh u ve er ne lu zegekwagh kpen kpen. Hanma inyom yô, ka ve hide ken tar u Norway, ve va er tom iwer ihiar. Ka vea er nahan yô, ve zua a inyaregh ki kuma u kuren ugbayol vev, shi ve pasen kwagh ken tar u Uganda iwer igen la cii.

“BENDE, NENGE NEN, TER KA U DOON JE”

“Tsombor wase hemban ngun kôôsôô.”—Roald

Yange kwagh za a anmgbianev mba ve lumun u za pasen kwagh mban nena? Roald kaa ér: “Tsombor wase ngu hembe lun imôngo hen anijiir ne, a er yange se lu ken gar u Bergen la. Shi tsombor wase hemba ngun kôôsôô cii. Mvese u ônov asev ve lu vesen ken jijingi ne ka iveren i kiriki ga. Heela tseegh ga, hegen se mba hembe nengen akaa a iyolough ser ka ma kwagh ga.” Akaa ne kera gba kwagh er yange se hen la ga.”

Elsebeth nenge ér doo u vea hen zwa ugen. Sha ci u nyi? Sha ci u ior mbagenev mba hen haregh u tiônnongo u hen geri u Lakesev la, mba hen angar u i yer ér Karasjok la, ve due ken imbusutarimese i tar u Norway, man Sweden man Finland man Russia yô. Ior mban mba lamen zwa u i yer ér Sami la. Nahan Elsebeth nenge wener doo u una hen zwa ne. Hegen ne, ka a lam a ior ken zwa ne sha akaa a a taver ga yô. Saan un iyol hen haregh na u he ne jee? A kaa saan saan ér: “M ngu henen Bibilo a iorov ataratar. Saan mo iyol kpishi er m lu pasen kwagh heen yô!”

Fabian, u a lu pania shi a lu diakon kpaa la, pase er un vea Isabel ve taver agumaior atar ishima ken tiônnongo ve u he la, a yange gba u a taver a ishima ve aa hemba tseen ishima u eren ityom i ken tiônnongo yô. Agumaior ne cii, hide tsee ishima sha tom u pasen kwagh la hegen. Kwagh u a doo je yô, yange i er mba uhar batisema, shi ken uwer u Maaci, 2012 la, ve tôô ishuen pania. U môm ken agumaior ne, u yange hii u vôron ken mimi yô, wuese Fabian man Isabel kpishi, er ve wese un u hiden tilen ken mimi angahar ahar yô. Fabian kaa ér: “Yange ôr kwagh la nahan doom je gande. Ka wea wase or nahan i saan we iyol kpen kpen!” Isabel di kaa ér: “Tom u se va er heen ne wasem, m ‘bende m nenge er Yehova a doo’ yô.” (Ps. 34:8) A mase kuren ér “Man u hemban cii yô, maam iyol u civir Yehova heen dedoo!”

Marelius vea Kesia kera mba a kwagh ave er ngise nahan ga, kpa hemba saan ve iyol hegen, shi ve hemba zuan a mkom kpaa. Tiônnongo u hen gar u Alta, u yange ve yem her la, ngu a mbapasenkwagh 41 hegen. Marelius kaa ér: “Ka mea hide mea hen sha kwagh wase, mea nenge er uma wase a gem kpishi nahan, ishima i taver mo kpen kpen. Se sugh Yehova er se lu civir un heen sha ian i pania la nahan. Kwagh u nan se mkom hemban ngun ne ngu ga.” Kesia di kaa ér: “M hen u suur sha Yehova a akperan shio, man a wa se ikyo kpaa. Shi er m va lu ica a tsombor wam yô, ashighe a ka mlu imôngo a ve la ka a hemba gban mo kwagh. Mayange m vaa afanyô sha kwagh u se tsough u eren ne ga.”

Knut man Lisbeth mba henen kwagh a tsombor ugen ken tar u Uganda

Anmgbian Knut vea kwase na Lisbeth di mba ken tar u Uganda nena? Knut kaa ér: “Cii ve ijiir i he ne kua adini u ior mba her, hoghor se yô, yange shighe kar veseghee. Shighe ugen mngerem ka ma ban, shighe ugen usu u lu ga, shi shighe ugen yav mbu nyoon se, kpa se mba henen Bibilo a ior kpishi, er se soo la cii!” Lisbeth kaa ér: “Uharegh mbagenev gba ica a ijiir i se lu la kuma zende u miniti 30 nahan tseegh, mba or lu a pase loho u dedoo her ga yô. Kpa ka sea za her yô, se nenge ior ve ôron Bibilo, shi ve kaan ér se̱ va tese ve. Msaanyol u ka sea tesen amba la Bibilo ve se zua mi la, ngu a ikighir ga!”

Á saan Orhemen wase Yesu Kristu sha, ape a lu la kpishi, u nengen ér tom u pasen kwagh u yange hii la, mba eren u sha tar hegen hemban cii. Man ior mba Aôndo cii, saan ve iyol a tom ne, nahan ve lumun u za pasen kwagh er Yesu yange wa tindi nahan ér: “Za gema nen akuraior cii a̱ hingir mbahenen” la.—Mat. 28:19, 20.