Hagnente ty agnate’ao

Ia o Jehovah Zao?

Ia o Jehovah Zao?

Vale’e ara-baiboly

 Mirehake ty Baiboly fa i Jehovah ro tena Andrianagnahare. I reke ro namorogne ze kila raha. (Apokalypsy 4:11) Nanompo aze ty Abrahama naho i Mosesy, i sambe mpaminany rey. Nanompo aze ka ty Jesosy. (Genesisy 24:27; Eksodosy 15:1, 2; Jaona 20:17) Andrianagnahare ty “tane toy iaby” ty Jehovah, fa tsy Andrianagnahare ty firenena raike avao.—Salamo 47:2.

 Mirehake ty Baiboly fa i Jehovah ty tena tahinan’Andrianagnahare. (Eksodosy 3:15; Salamo 83:18) Boake amy ty matoanteny hebreo midika tihoe “avy amy ze” o rehake iohoe. Maromaro ty manam-pahaiagne mirehake fa “Manao ze Hahatò Rehe.” Mete soa amy i Jehovah zay satria Mpamorogne reke sady Mpagnatò ze raha safirie’e. (Isaia 55:10, 11) Magnampe antikagne ka ty Baiboly mba hahafantatse ty toetse i Jehovah, lohotsie fa ty hatea’e. Io ty toetse’e tena miambake.—Eksodosy 34:5-7; Lioka 6:35; 1 Jaona 4:8.

 Ty agnaragne amy ty rehake malagasy tihoe Jehovah, le boake amy ty tahinan’Andrianagnahare boake amy ty rehake hebreo tihoe יהוה (YHWH). Tsy fantatse tie, akore ty tena nanognonagne o tahinan’Andrianagnahare iohoe tamy ty rehake hebreo taloha. Faie fa ela ty nampiasagne tamy ty rehake malagasy tihoe “Jehovah.”

Nagnino ro tsy fantatse ty fomba nanognonagne i rehake hebreo talohay?

 Tsy misy anan-tsoratse ty rehake hebreo taloha fa renen-tsoratse avao. Tsy sarotse amy i Jiosy taloha rey, ty nameno ze anan-tsoratse nilaegne tamy ze rehake nivakie’e. Faie naho fa vita ty Soratse Hebreo (“Testamenta Taloha”), le nisy Jiosy nanjare nihevetse tie, tsy mete ty manognogne ty tahinan’Andrianagnahare. Nisoloa’e tihoe “Tompo” ndra “Andrianagnahare” tihoe Jehovah, naho fa namaky mafe andinin-teny reke. Niparitake o finoanoam-poagne iohoe tafara tatoy, le tsy nifantatse sasa ty fomba nanognonagne i agnaragney. a

 Misy ty mihevetse fa toko’e tihoe “Iaveh” ty hanognonagne i agnaragney. Faie misy ka ty mihevetse fa hafa ty toko’e hanognonagne aze. Rehafe i mpanoratse grike taloha rey ohatse fa, Iae, Iabe,naho Iaoe, ty toko’e hanognonagne aze. Iao ty trea amy ty ampaha’e amy ty Levitikosy amy ty rehake grike, amy ty raike amy i Horognom-boke ty Riake Matey ao. Tsy misy porofo tie, ireo ty fomba nanognonagne i agnaragney tamy i rehake hebreo talohay. b

Heve-diso miomba ty tahinan’Andrianagnahare

 Heve-diso: Tsy misy tihoe “Jehovah” ty amy Baiboly tamy i voaloha’ey ao, fa i aze nandika aze tamy ty firehake hafay ro nanjilike tihoe “Jehovah” tagnate’e ao.

 Ty tena maregne: Fa tagnate Baiboly tamy ty rehake hebreo tao avao i tahinan’Andrianagnaharey. Im-7 000 teo ho eo aza o tahinagne iohoe ro niherenkeregne tao. c Le nisatrie iareo ty nagnafake i tahina’ey tamy ty ankamaroa o Baibolio ao, sady nisoloagne agnaram-boninahitse, mitovy amy tihoe “Tompo.”

 Heve-diso: Tsy managne agnaragne manokagne i Andrianagnahare Fara’e Maherỳ.

 Ty tena maregne: Andrianagnahare ro nampanoratse i tahina’ey amy Baiboly ao sady nampagnerenkeregne’e ao agn’arivo’e io. Mandily ze mivavake ama’e ka reke mba hampiasa i agnara’ey. (Isaia 42:8; Joela 2:32; Malakia 3:16; Romanina 10:13) Nimelohe’e aza o mpaminany sandokeo satria nanao ze hahavy o ndatio hagnaligno i agnara’ey.—Jeremia 23:27.

 Heve-diso: Toko’e horihegne ty fomba o Jiosio, le afahagne tsy ho agnate Baiboly ao i tahinan’Andrianagnaharey.

 Ty tena maregne: Maregne fa nisy amo o mpanora-dalàna jiosio tsy nimete nanognogne i tahinan’Andrianagnaharey. Faie tsy nafaha iareo io naho fa nanoratse Baiboly iareo. Tsy tean’Andrianagnahare ka naho magnorike ty fomba o ndaty tika satria mandika ty lili’e ze raha zay.—Matio 15:1-3.

 Heve-diso: Tsy toko’e hatao agnate Baiboly ao i tahinagney satria tsy tena nifantatse ty fanognonagne aze tamy ty rehake hebreo.

 Ty tena maregne: Naho ohatse zay maregne, le sahala te hirehake tikagne tie, tean’Andrianagnahare hitovy ty fomba fanognona o ndatio ty tahina’e ndra tie tsy mitovy firehake aza iareo. Faie naho henteagne o Baibolio, le trea tie, sambe hafa ty fomba fanognona o mpanompon’Andrianagnahare talohao ty agnara ty ndaty raike, arakarake i fireha’ey.

 Eretsereto ohatse ty agnara o mpitsara israelio atao tihoe Josoa. Yehôhshoaʽ ty nanognona ty Kristiana nirehake hebreo aze tamy ty taonjato voaloha’e. Iesos ka ty nanognona o aze mirehake grikeo aze. Ty agnaragne hebreo tihoe Josoa nadika tamy ty rehake grike ro trea amy Baiboly ao. Midika zay fa ze fomba fanognonagne agnaragne mahazatse sady nimete amy i fireha iareoy ro nampiasae o Kristianao.—Asan’ny Apostoly 7:45; Hebreo 4:8.

 Hoe izay ka ty tahinan’Andrianagnahare. Tsy ty tena fanognonagne aze ro lahibey, fa tihoe trea amy ty toeragne toko’e hisy aze amy Baiboly ao reke.

a Hoe ty New Catholic Encyclopedia, Famoahagne Faharoe, Boke Faha-14, peje 883-884: ‘Tafara kede ty niheregna o Jiosio boake an-tsese tane agne, le nihevetse iareo fa masigne loatse ty tahinagne tihoe Iaveh, le nisoloagne tihoe ADÔNAI ndra ELÔHIM.’

b Naho mipay fagnazavagne fagnampe’e rehe, le henteo tihoe “Ty Tahinan’Andrianagnahare amy ty Soratse Hebereo” amy ty Tari-dalagne Hoahy ze Mianatse ty Saontsin’Andrianagnahare.

c Henteo tihoe Theological Lexicon of the Old Testament, Boke Faha-2, peje 523-524.