Hagnente ty agnate’ao

NISY NAMOROGNE VAO?

Ty Ranon-draha Mipiteke Aboa o Dedao

Ty Ranon-draha Mipiteke Aboa o Dedao

 Fa ela o dokotera mpandrasao ro nipay koly azo ampiasaegne amo o fandrasagneo naho hitsaboagne fere ndra riatse amo o vatagneo. Tsy azo ampiasaegne agnate vatagne agne o koly maro fampiasae o ndatiò. Mamparare i raha rey sady mihamafe naho fa maike le tsy mete mipiteke amy ty faritse legne amo o vatagneo. Nahatrea vahaolagne avao o manam-pahaiagneo naho fa nandineke ty ranon-draha mipiteke aboa o dedao. a

 Dineho zao: Naho fa matahotse o dedao, le mamoake ranon-draha mipiteke mafe mba hahafaha’e mipiteke soa ndra tie amy ty rave o hatae legneo aza. Miaro aze zay sady atao’e miforetse i vata’ey naho fa avy eo.

 Nandineke i ranon-draha mipiteke aboa o dedaoy o mpikarokeo sady nitrea iareo tie ino iaby ty mahavy aze ho koly voajagnahare mete soa. Misy raha simike mampipiteke aze ohatse, ty amy i ranon-draha mipiteke aboa o dedaoy sady misy hery manintogne. Naho fa mipiteke amy ty toeragne raike o dedao, le mizilike amy i faritse ipiteha’ey agne i ranon-draha mipiteke aboa’ey. Naho misy raha mafe manindry aze i ranon-draha mipiteke aboa’ey, le tsy simba. Namboatse fitaovagne mangalake tahake o ranon-draha mipiteke aboa o dedao iohoe o mpikarokeo, sady nahavita koly mafe bey mihoatse o karazan-koly ampiasae o mpitsabò reo, sady afake mipiteke amy ty taova mbe velogne io. Misy ty mirehake tie “mipiteke amy ty taova, manahake o taolagne maleme mipiteke amo o taolagneò”, i ranon-drahay.

 Mino o manam-pahaiagneo tie va’e hampiasa o koly iohoe avao hinane zay o mpandrasao fa tsy hampiasa kofehe naho vigne kedekede sasa naho fa hampikatogne riatse amo o vatagneo. Va’e ho azo ampiasaegne hitsaboagne taolagne maleme io, ndra hametahagne fitaovagne fitsaboagne amy ty toeragne tena ipaliagne aze amo o vatagneo ao. Fa nitrea tamy ty fagnandramagne natao tie mete soa i kolỳ mba handiteagne lavake amy ty fo o lambò naho handiteagne lavake amy ty ate o valavò.

 Mateteke mahatrea vahaolagne mete soa o mpahay siansao naho fa mandineke o raha finorogneo. Hoe ty Donald Ingber, i lahibey ty mpamboatse i kolỳ: “Mila fantatse heike tie ino ty raha finorogne toko’e hodinehegne, le avy eo mila mahatrea hevetse soa naho fa mandineke aze.”

 Akore ty heve’o? Vokatse ty evolisiona vao i ranon-draha mipiteke aboa o dedaoy, sa nisy namorogne?

a Arion subfuscus ty agnaragne siantifike itokavagne aze.