O loo taʻua i le Tusi Paia na ave e tagata Mitiana Iosefa i Aikupito, na mulimuli ane siitia atu lona augātamā o Iakopo ma lona aiga mai i Kanana i Aikupito. Na latou nonofo i le vaega o Aikupito e taʻua o Kosena, i le vaitafe o le Naila. (Kene. 47:1, 6) Na “vave ona faatoʻateleina ma ua matuā malolosi i latou.” O lea na fefefe ai tagata Aikupito i tagata Isaraelu ma na latou faapologaina ai i latou.​—Eso. 1:7-14.

I aso nei ua ulagia e nisi o tagata faitio lenei tala mai i le Tusi Paia, ma fai mai o se talafatu. E ui i lea, o loo iai faamaoniga e iloa ai o tagata na tupuga mai iā Semu * na avea ma pologa i Aikupito anamua.

O se faaaʻoaʻoga, na maua e tagata e suʻesuʻeina toega mea i le eleele, ni nofoaga anamua sa nonofo ai tagata i le itu i mātū o Aikupito. Na lipotia mai e Dr. John Bimson e faapea, e pe ā ma le 20 pe e sili atu foʻi faamaoniga o nofoaga na nonofo ai tagata Semu i lenā vaega o le itu i mātū o Aikupito. Ua faapea mai foʻi se tagata e suʻesuʻeina toega mea i le eleele o Aikupito e igoa iā James K. Hoffmeier: “Pe e tusa o le vaitausaga o le 1800 i le 1540 T.L.M., na avea Aikupito o se nofoaga na tosina i ai tagata na tupuga mai iā Semu ia na nonofo i Asia i sisifo.” Na ia faapea atili mai: “O lenā vaitaimi na talafeagai lelei ma le vaitaimi o augātamā, ma e fetaui ma le vaitaimi ma mea na tutupu o loo faamatalaina i le Kenese.”

E iai foʻi se isi faamaoniga na maua i le itu i saute o Aikupito. I se pepa e fai mai i le paʻu o laau mai i le vaitausaga pe e tusa o le 2000 i le 1600 T.L.M., o loo tusia ai igoa o pologa na galulue i se aiga i le itu i saute o Aikupito. E silia ma le 40 o na igoa o tagata e tupuga mai iā Semu. O nei pologa po o auauna, na galulue o ni tagata kuka, o tagata lalaga ma tagata na faia galulue mamafa. Ua faapea mai Hoffmeier: “Talu ai e silia ma le 40 tagata na tupuga mai iā Semu na galulue i se aiga i Thebaid i le itu i saute o Aikupito, o lea la, e toʻatele le aofaʻi o tagata na tupuga mai iā Semu na galulue i Aikupito aemaise nofoaga i le vaitafe o le Naila.”

Na tusi se tagata e suʻesuʻeina toega mea i le eleele e igoa iā David Rohl e faapea, o nisi o igoa o pologa o loo i le lisi e “tai pei o igoa o loo i le Tusi Paia.” O se faaaʻoaʻoga, o igoa o loo tusia i toega mea e aofia ai igoa e pei o Isakara, Asera ma Sepela. (Eso. 1:3, 4, 15) O lea, o le faaiʻuga a Rohl e faapea, “O le faamaoniga moni lenei o le taimi na faapologaina ai tagata Isaraelu i Aikupito.”

Na taʻua e Dr. Bimson: “O faamatalaga mai i le Tusi Paia e faatatau i le nofo pologa ai i Aikupito ma le ō ese mai ai, e iai faamaoniga maumaututū i le talafaasolopito.”