Delfini se orientirajo in raziskujejo okolje tako, da oddajajo vrsto tleskov in žvižgov in nato poslušajo zvok, ki se odbije in vrne kot odmev. Po vzoru sonarja velike pliskavke (Tursiops truncatus) znanstveniki razvijajo podvodni akustični sistem, da bi rešili težave, ki jim obstoječa tehnika nikakor ni kos.

 Razmislite: S pomočjo sonarja lahko delfin najde ribe, ki se skrivajo v pesku na morskem dnu, in loči, kaj je riba in kaj skala. Poleg tega je po besedah Keitha Browna, ki je izredni profesor na Heriot-Wattovi univerzi v Edinburgu na Škotskem, delfin sposoben »z desetih metrov razlikovati med posameznimi posodami, ki vsebujejo sladko vodo, slano vodo, sirup in olje«. Znanstveniki bi radi razvili naprave, ki bi imele nekatere od teh zmogljivosti.

 Raziskovalci so analizirali delfinje oglašanje in sluh ter ju poskušali reproducirati. Tako jim je uspelo razviti sonar, ki ima napredno elektroniko in je vgrajen v valj, krajši od enega metra. Ta naprava, ki je pritrjena na torpedu podobno podvodno robotsko plovilo, je bila zasnovana, da bi se z njo raziskovalo morsko dno, iskalo zasute predmete, kot so kabli in cevovodi, ter se jih analiziralo brez neposrednega stika. Po mnenju razvijalcev tega sonarja sta področji uporabe lahko naftna in plinska industrija. Z napravo, posneto po delfinjem sonarju, bi se moral povečati obseg podatkov, ki so jih trenutni sonarji zmožni zbrati. To bi tehnikom pomagalo, da postavijo podvodno opremo na optimalno lokacijo, da na opremi odkrijejo morebitne poškodbe – kot so lasaste razpoke v podpornih nogah naftnih ploščadi – in celo najdejo zamaške v cevovodih.

 Kaj menite? Ali je sonar velike pliskavke plod evolucije ali ustvaritve?