V svetopisemskih časih je Bog odobraval post, ko se je posameznik postil iz pravih motivov. Ko pa se je postil iz napačnih razlogov, je Bog na to gledal z neodobravanjem. Vendar Sveto pismo ljudem danes niti ne zapoveduje niti ne prepoveduje posta.

•   Ko so Boga prosili za pomoč in vodstvo. Ljudje, ki so potovali v Jeruzalem, so s postom pokazali, da iskreno prosijo Boga za pomoč. (Ezra 8:21–23) Pavel in Barnaba sta se občasno postila, ko sta postavljala občinske starešine. (Apostolska dela 14:23)

•   Ko so poglobljeno premišljevali o Božjem namenu. Jezus se je po svojem krstu 40 dni postil, da bi se pripravil na izpolnjevanje Božje volje med svojim prihodnjim delovanjem. (Luka 4:1, 2)

•   Ko so se kesali za pretekle grehe. Bog je nezvestim Izraelcem po preroku Joelu rekel: »Vrnite [se] k meni z vsem svojim srcem, s postom, jokom in žalovanjem.« (Joel 2:12–15)

•   Ko so praznovali dan poravnave. Postava, ki jo je Bog dal Izraelcem, je od njih zahtevala, da se vsako leto na dan poravnave postijo. a (3. Mojzesova 16:29–31) Ob tej priložnosti je bil post primeren, saj je Izraelce spominjal, da so nepopolni in da potrebujejo Božje odpuščanje.

•   Da bi naredili vtis na druge. Jezus je učil, da je verski post osebna zadeva med posameznikom in Bogom. (Matej 6:16–18)

•   Da bi se dokazali pravične. Post posameznika ne naredi moralno ali duhovno vrednejšega. (Luka 18:9–14)

•   Da bi se poskušali odkupiti za namerno grešno ravnanje. (Izaija 58:3, 4) Bog je odobraval post posameznika samo, če je bil ta poslušen in se je iskreno kesal za storjene grehe.

•   Da bi zgolj izpolnili versko formalnost. (Izaija 58:5–7) V tem pogledu je Bog podoben staršem, ki niso zadovoljni, če jim otroci ljubezen kažejo zgolj zaradi občutka dolžnosti, ne pa iz srca.

 Ne. Čeprav je Bog od Izraelcev zahteval, da se na dan poravnave postijo, je ta praznik ukinil, ko je Jezus za vedno poravnal grehe skesanih ljudi. (Hebrejcem 9:24–26; 1. Petrovo 3:18) Kristjani niso pod Mojzesovo postavo, ki je zajemala praznovanje dneva poravnave. (Rimljanom 10:4; Kološanom 2:13, 14) Zato se lahko vsak kristjan sam odloči, ali se bo postil. (Rimljanom 14:1–4)

 Kristjani se zavedajo, da post ni bistven del njihovega čaščenja Boga. Sveto pismo posta nikoli ne povezuje s srečo. V nasprotju s tem pa pravi kristjani častijo Boga z veseljem. Na ta način odsevajo osebnost Jehova, ki je »srečen Bog«. (1. Timoteju 1:11; Pridigar 3:12, 13; Galačanom 5:22)

 Zmota: Kristjani bi se morali postiti, ko se spominjajo Jezusove smrti.

 Dejstvo: Jezus svojim učencem ni zapovedal, naj se postijo, ko se bodo spominjali njegove smrti. (Luka 22:14–18) Sicer je rekel, da se bodo njegovi učenci postili, ko bo umrl, toda to ni bila zapoved. S tem je zgolj napovedal, kaj se bo zgodilo. (Matej 9:15) Sveto pismo je svetovalo, naj kristjani, ki so bili lačni, doma jedo, preden obhajajo slovesnost v spomin na Jezusovo smrt. (1. Korinčanom 11:33, 34)