Preskoči na vsebino

Ali je nauk »Enkrat rešen, za vedno rešen« svetopisemski?

Ali je nauk »Enkrat rešen, za vedno rešen« svetopisemski?

Sveto pismo odgovarja

 Ne, nauk »Enkrat rešen, za vedno rešen« ni svetopisemski. Posameznik je lahko rešen, če veruje v Jezusa Kristusa. Toda če to vero izgubi, je tudi rešitev zanj izgubljena. V Svetem pismu piše, da se moramo močno bojevati, da bi vero ohranili. (Juda 3, 5) Zgodnjim kristjanom je bilo po tem, ko so že sprejeli Kristusa, rečeno: »Delajte s strahom in trepetom za svojo rešitev.« (Filipljanom 2:12)

Svetopisemske vrstice, ki spodbijajo nauk »Enkrat rešen, za vedno rešen«

  •   Sveto pismo svari pred hudimi grehi, zaradi katerih posameznik ne more priti v Božje kraljestvo. (1. Korinčanom 6:9–11; Galačanom 5:19–21) Če rešitve ne bi mogli izgubiti, takšna svarila ne bi imela nobenega smisla. Sveto pismo pokaže, da lahko človek, ki je bil rešen, odpade od vere, če začne znova hudo grešiti. V Hebrejcem 10:26 denimo piše: »Če se namreč namerno vdajamo grehu, potem ko smo že prejeli točno spoznanje resnice, ne ostane za grehe nobena žrtev več.« (Hebrejcem 6:4–6; 2. Petrovo 2:20–22)

  •   Jezus je povedal ponazoritev, s katero je poudaril, kako pomembno je ohraniti vero. V njej je sebe primerjal s trto, svoje sledilce pa z njenimi mladikami. S to ponazoritvijo je razkril, da bodo nekateri sledilci sprva kazali vero z rojevanjem sadu oziroma z dejanji. Vendar kasneje tega ne bodo več delali, zaradi česar bo vsak takšen »kot [nerodovitna] mladika vržen ven« in bo tako ob rešitev. (Janez 15:1–6) Apostol Pavel je uporabil podobno ponazoritev, ko je rekel, da bo vsak kristjan, ki ne bo ohranil vere, »okleščen«. (Rimljanom 11:17–22)

  •   Za kristjane velja zapoved: »Bedite.« (Matej 24:42; 25:13) Tisti, ki duhovno zaspijo, ker počnejo »dela, ki pripadajo temi,« ali pa ker ne delajo vsega, kar je Jezus zapovedal, zapravijo svojo rešitev. (Rimljanom 13:11–13; Razodetje 3:1–3)

  •   Iz številnih svetopisemskih vrstic se vidi, da morajo tisti, ki so bili rešeni, zvesto vztrajati do konca. (Matej 24:13; Hebrejcem 10:36; 12:2, 3; Razodetje 2:10) Kristjani v prvem stoletju so bili veseli, ko so izvedeli, da soverniki vztrajajo v veri. (1. Tesaloničanom 1:2, 3; 3. Janezovo 3, 4) Ali je smiselno, da bi Sveto pismo poudarjalo, kako pomembno je zvesto vztrajati, če bi bili tisti, ki ne bi vztrajali, tako ali tako rešeni?

  •   Apostol Pavel je šele malo pred smrtjo menil, da je njegova rešitev zagotovljena. (2. Timoteju 4:6–8) Pred tem pa je večkrat priznal, da bi jo lahko izgubil, če bi podlegel mesenim željam. Napisal je: »Svoje telo tepem in ga usužnjujem, da ne bi, potem ko bi drugim oznanjeval, sam kako postal graje vreden.« (1. Korinčanom 9:27; Filipljanom 3:12–14)