Preskoči na vsebino

Preskoči na kazalo

BIBLIJA SPREMINJA ŽIVLJENJA

»Moje vedenje je bilo grobo«

»Moje vedenje je bilo grobo«
  • LETO ROJSTVA: 1960

  • DRŽAVA ROJSTVA: FINSKA

  • PRETEKLOST: ČLAN TEŽKOMETALNE SKUPINE

MOJE ŽIVLJENJE NEKOČ:

Odraščal sem v pretežno delavski soseski v pristaniškem mestu Turku. Oče je bil prvak v boksu in tudi midva z mlajšim bratom sva se aktivno ukvarjala s tem športom. V šoli sem se pogosto zapletal v pretepe; nikoli se nisem obotavljal uporabiti svojih pesti. V najstniških letih sem se pridružil neki razvpiti tolpi in se začel vpletati v še bolj nasilne spore. Odkril sem tudi težkometalno glasbo in začel sanjariti o tem, da bi postal rokovski zvezdnik.

Kupil sem nekaj bobnov, osnoval glasbeno skupino in kmalu postal vodilni pevec v skupini. Na odru sem bil rad divji. Ker je bila naša skupina agresivna in divjega videza, smo čez čas vzbudili zanimanje javnosti in medijev. Začeli smo nastopati pred velikimi množicami ljudi. Posneli smo nekaj pesmi in zadnja je dobila pozitivne ocene. V poznih 1980-ih smo odpotovali v Združene države, da bi prodrli na tamkajšnje tržišče. Imeli smo nekaj koncertov v New Yorku in Los Angelesu in pred povratkom na Finsko smo navezali stik z nekaterimi vodilnimi v glasbeni industriji.

Čeprav sem užival v skupini, sem hrepenel po tem, da bi bilo moje življenje bolj smiselno. Bil sem razočaran nad krutostjo glasbene industrije. Upirati se mi je tudi začel moj lahkomiselni način življenja. Čutil sem, da sem slab človek, in bal sem se, da se bom cvrl v peklenskem ognju. Bral sem različne knjige o duhovnosti in v njih skušal najti odgovore na svoja vprašanja. Poleg tega sem intenzivno molil k Bogu za pomoč, pa čeprav sem menil, da mu nikoli ne bom mogel zares ugajati.

KAKO JE BIBLIJA SPREMENILA MOJE ŽIVLJENJE:

Preživljal sem se tako, da sem delal na pošti v domačem kraju. Nekoč sem ugotovil, da je sodelavec Jehovova priča. Zasul sem ga z vprašanji. Njegovi logični svetopisemski odgovori so mi vzbudili zanimanje, zato sem privolil v to, da me je začel učiti o Svetem pismu. Nekaj tednov za tem je naša glasbena skupina dobila mamljivo ponudbo. Sklenili naj bi pogodbo za snemanje in morda celo izdali svoj album v Združenih državah. Zdelo se mi je, da je to naša življenjska priložnost.

Pričevalcu, s katerim sem preučeval, sem povedal, da si zelo želim izdati še en album, zatem pa sem se pripravljen odločno oprijeti svetopisemskih načel. Moj biblijski učitelj mi ni povedal, kaj on misli o tem, temveč me je enostavno prosil, naj preberem Jezusove besede, zapisane v Mateju 6:24, kjer piše: »Nihče ne more sužnjevati dvema gospodarjema.« Ko sem dojel pomen Jezusovih besed, sem kar onemel. Toda po nekaj dneh je onemel moj biblijski učitelj! Povedal sem mu namreč, da sem zapustil skupino, ker želim postati Jezusov sledilec.

Sveto pismo je bilo zame kakor ogledalo, ki je odkrivalo moje napake. (Jakob 1:22–25) Moje vedenje je bilo grobo – bil sem prevzeten in brezmejno častihlepen. Uporabljal sem prostaške besede, popival, kadil in se pretepal. Ko sem uvidel, da je moj življenjski slog v čistem nasprotju s svetopisemskimi načeli, sem se počutil, kakor da sem naletel na nepremostljivo oviro. Čeprav mi ni bilo ravno enostavno, sem bil vseeno pripravljen narediti potrebne spremembe. (Efežanom 4:22–24)

»Naš nebeški Oče je usmiljen in želi zaceliti rane tistim, ki se pokesajo za svoje napake.«

Še zlasti na začetku sem bil zaradi preteklih napak popolnoma skrušen. Vendar mi je bil Pričevalec, ki me je poučeval, v veliko pomoč. Pokazal mi je svetopisemske besede iz Izaija 1:18: »Če so vaši grehi kakor škrlat, bodo postali beli kakor sneg.« Ti in drugi svetopisemski stavki so me prepričali, da je naš nebeški Oče usmiljen in da želi zaceliti rane tistim, ki se pokesajo za svoje napake.

Ko sem spoznal Jehova in ga vzljubil, sem mu hotel posvetiti svoje življenje. (Psalm 40:8) Krstil sem se leta 1992 na mednarodnem zborovanju Jehovovih prič v Sankt Peterburgu v Rusiji.

KAKO MI JE TO KORISTILO:

Med Jehovovimi častilci imam veliko dobrih prijateljev. Tu in tam se zberemo ter igramo spodobno glasbo in uživamo v tem Božjem darilu. (Jakob 1:17) Poseben blagoslov zame je moja ljubljena žena Kristina. Veže naju veliko skupnega – deliva si radosti in izzive življenja, zaupam pa ji lahko tudi svoje najgloblje občutke.

Če ne bi postal Jehovova priča, danes morda ne bi bil več med živimi. V preteklosti sem se neprestano otepal s problemi ter nenehno imel vzpone in padce. Sedaj pa je moje življenje zares smiselno in čutim, da je vse tako, kakor mora biti.