Od 35.000 Jehovovih prič, ki so živele v Nemčiji in državah pod nacistično oblastjo, jih je med holokavstom umrlo približno 1500. Ni znano za vsako, kako je umrla. Ker raziskave še niso končane, se lahko ti podatki in druge podrobnosti sčasoma spremenijo.

•  Kako so umrle?

•  Zakaj so bile preganjane?

•  Kje so umrle?

•  Nekateri usmrčeni

•   Usmrtitve: V Nemčiji in državah pod nacistično oblastjo je bilo usmrčenih skoraj 400 Prič. Večina žrtev je bila obravnavana na sodišču, obsojena na smrt in obglavljena. Druge so ustrelili ali obesili brez uradnega sojenja.

•   Težke razmere v zaporih: V nacističnih koncentracijskih taboriščih in zaporih je umrlo več kot 1000 Prič. Nekatere so umrle zaradi izčrpavajočega dela, mučenja, lakote, mraza, bolezni ali slabe medicinske oskrbe. Druge so za posledicami krutega ravnanja umrle kmalu za tem, ko so bile osvobojene ob koncu druge svetovne vojne.

•   Drugi vzroki: Nekatere Priče so poslali v plinske celice, na njih izvajali smrtonosne medicinske poskuse ali pa so jih usmrtili z injekcijo.

 Jehovove priče so bile preganjane, ker so živele po svetopisemskih načelih. Ko so nacisti zahtevali, da naredijo kaj, kar Sveto pismo prepoveduje, so to zavrnile. Upoštevale so zapoved: »Pokorni moramo biti Bogu, ne pa ljudem.« (Apostolska dela 5:29) Ta njihova odločitev je prišla do izraza na dveh področjih.

1.   Politična nevtralnost. Jehovove priče, ki so živele pod nacistično oblastjo, so bile v političnih zadevah prav tako nevtralne, kot so Priče povsod po svetu danes. (Janez 18:36) Zato niso hotele:

   •   Služiti v vojski oziroma sodelovati pri ničemer, kar je povezano z vojno. (Izaija 2:4; Matej 26:52)

   •   Voliti ali se pridružiti nacističnim organizacijam. (Janez 17:16)

   •   Pozdravljati simbolov kljukastega križa ali reči »Heil Hitler!«. (Matej 23:10; 1. Korinčanom 10:14)

2.   Izražanje vere. Čeprav je bilo Jehovovim pričam prepovedano izražati vero, so še naprej delale naslednje:

   •   Zbirale so se k molitvi in bogočastju. (Hebrejcem 10:24, 25)

   •   Oznanjevale so svetopisemsko sporočilo in razdeljevale literaturo, ki temelji na Svetem pismu. (Matej 28:19, 20)

   •   Kazale so ljubezen do bližnjega, tudi do Judov. (Marko 12:31)

   •   Oklepale so se svoje vere, zato niso hotele podpisati dokumenta, s katerim bi se ji odrekle. (Marko 12:30)

 Profesor Robert Gerwarth je dejal, da so bile Jehovove priče »edina skupina, ki je bila v tretjem rajhu preganjana zgolj zaradi svojega verskega prepričanja«. a Sozaporniki Prič v koncentracijskih taboriščih so občudovali njihovo nezlomljivo značajnost. Neki avstrijski zapornik je rekel: »Ne vojskujejo se. Raje bi same izgubile življenje, kot da bi ga komu vzele.«

•   Koncentracijska taborišča: Večina Jehovovih prič je umrla v koncentracijskih taboriščih. Med drugim so bile zaprte v taboriščih Auschwitz, Buchenwald, Dachau, Flossenbürg, Mauthausen, Neuengamme, Niederhagen, Ravensbrück in Sachsenhausen. Po zanesljivih podatkih je samo v Sachsenhausnu umrlo približno 200 Jehovovih prič.

•   Zapori: Nekatere Priče so v zaporih mučili do smrti. Druge so umrle zaradi poškodb, povzročenih med zasliševanjem.

•   Kraji usmrtitve: Večina Prič je bila usmrčena v berlinskem zaporu Plötzensee, v brandenburški kaznilnici in zaporu v kraju Halle ob reki Saale. Po podatkih so Priče usmrtili še na kakšnih 70 drugih krajih.

•  Ime: Helene Gotthold

   Kraj usmrtitve: zapor Plötzensee (Berlin)

   Helene, ki je bila žena in mati dveh otrok, so večkrat aretirali. Leta 1937 so med enim od zasliševanj z njo ravnali tako grdo, da je izgubila še nerojenega otroka. V berlinskem zaporu Plötzensee so jo 8. decembra 1944 obglavili z giljotino.

•  Ime: Gerhard Liebold

   Kraj usmrtitve: brandenburška kaznilnica

   Dvajsetletnega Gerharda so obglavili 6. maja 1943, dve leti za tem, ko je bil v isti kazenski ustanovi obglavljen njegov oče. V poslovilnem pismu svoji družini in zaročenki je napisal: »Brez Gospodove moči ne bi zmogel hoditi po tej poti.«

•  Ime: Rudolf Auschner

   Kraj usmrtitve: zapor v kraju Halle ob reki Saale

   Rudolf je bil star komaj 17 let, ko so ga 22. septembra 1944 obglavili. V poslovilnem pismu svoji materi je napisal: »Veliko bratov in sester je hodilo po tej poti in tudi jaz bom.«