Gue na tënë ti yâ ni

Gue na li ti atënë ni

SARA YE NA MABE TONGANA TI ALA | JOSEPH

“Mbi yeke na place ti Nzapa?”

“Mbi yeke na place ti Nzapa?”

JOSEPH ayeke duti na yâ ti jardin ti lo, na ndo ayeke gue ti vuko. Peut-être lo ngbâ ti bâ akeke ti datte nga na ambeni keke ni nde. Lo yeke bâ nga akete ngu so akeke ayeke na yâ ni. Lê ti lo atï na ndo ti yangbo ti Pharaon, so ayeke na peko ti gbagba ti lo. Tara ti mä bruit so ayeke toto na yâ ti da ti lo. Molenge ti lo Manassé angbâ ti sara ngia na ngambe ti lo Ephraïm. Joseph abâ nga ye so angbâ ti pasêe na yâ ti da ti lo, lo bâ wali ti lo na hengo ngia na amolenge ti lo. Lo kue lo he ngia. Lo bâ so Nzapa asara tufa na ndo ti lo.

Joseph azia iri ti Manassé na ndo ti kozo molenge ti lo ti fa so lo girisa na ndo ti mbeni ye (Genèse 41:51). Atufa so Nzapa asara na ndo ti lo na yâ ti angu so ahon, a sara si lo girisa na ndo ti avundu so kue lo wara lani tongana lo yeke pensé na ngbene ndo ti lo, aita ti lo nga na Babâ ti lo. Gigi ti lo achangé lani ngbanga ti so ayaya ti lo ake lo. Ala sara ye ti ngangu na lo, ala leke ti fâ lo, na nda ni ala kä lo na ngbâa na ambeni zo ti kango ye. A to nda ni na ngoi ni so, gigi ti lo akomanse ti ga kirikiri. Teti angu mingi tongaso, lo yeke lani ngbâa nga na pekoni lo ga zo ti kanga. Na ambeni ngoi, a kanga lo na chaîne. Me ti fadeso, lo ga use zo so akomande na yâ ti ngangu kodoro ti Égypte na peko ti Pharaon! *

Teti angu mingi, Joseph abâ so aye asi tongana ti so Jéhovah atene kozoni. Égypte ayeke biani na yâ ti ngoi so a tene lani kozo awe a tene kobe ayeke si singo dä teti ngu mbasambala. Joseph la ayeke bâ ndo na ndo ti gogoro ti akobe ti kodoro ni. A yeke na ngoi ni so la si wali ti lo Asnath adü na lo amolenge ti koli use. Atâa so kue, lo yeke gi bê ti lo na ndo ti afami ti lo so ayo lani mingi na lo, mbilimbili ngambe ti lo Benjamin nga na Babâ ti ala so ala ye lo mingi, Jacob. Peut-être lo hunda tere ti lo wala ala yeke nga nzoni kâ la? Peut-être lo kiri lo hunda tere ti lo wala ayaya ti lo achangé asioni sarango ye ti ala ni awe? Eskê lo peut nga ande ti duti na siriri na afami ti lo la? Wala lo na ala alingbi ti kiri ti wara tere la?

Tongana siriri so ayeke na yâ ti sewa ti mo abuba ngbanga ti so kota bê, kango mba wala kengo mba ayeke na yâ ni, dutingo ti mo na ti Joseph kue akpa tere kamême. So Joseph abâ lege ti afami ti lo, nyen la e lingbi ti manda na lege ti tapande ti mabe ti lo?

‘ALA GUE NA JOSEPH’

Joseph ayeke lani na kua mingi, na angu ayeke hon lani hio hio. Legeoko tongana ti so Jéhovah atene lani na Pharaon na yâ ti bango li, mbeni kota changement ayeke ga na peko ti angu mbasambala so akobe ahon ndo ni dä so. Warango kobe aga ngangu! Gi hio tongaso, kota nzara akomanse ti mû yâ ti akodoro so kue ayeke na tere ni. Me, tongana ti so Bible atene “na sese ti Égypte kobe ayeke.” (Genèse 41:54). Kite ayeke dä ape so, atënë so Joseph atene lani kozo nga na nzoni kode so lo yeke na ni ti leke yâ ti aye la amû maboko mingi na azo ti Égypte.

Jéhovah asara kua na Joseph ndali ti so lo sara tere ti lo kete

Peut-être azo ti Égypte akiri lani singila mingi na Joseph nga ala gonda lo ndali ti so lo hinga ti leke yâ ti aye nzoni. Me, Joseph apeut lani ti yeda ti tene gonda ni ague na mbeni zo nde ape, me gi na Nzapa ti lo Jéhovah awe. Tongana e mû ahingango ye ti e ti sara na kua ti Nzapa, lo yeke mû lege na e ti sara kua na ni na mbeni lege so e pensé na ni lâ oko ape.

Tongana ngoi ayeke hon, azo ti Égypte nga kue amä fungo ti kota nzara so. Na ngoi so ala toto na Pharaon ti pensé na ala, lo fa gi na ala ndo so ala doit ti gue dä, lo tene: “[Ala] gue na Joseph; ye so lo tene na [ala] ti sara, [ala] sara.” Na Joseph ato nda ti zi yanga ti agogoro ti akobe ni ti mû lege na azo ti kodoro ni ti vo ye so ala yeke na bezoin ni.—Genèse 41:55, 56.

Me, ti azo so ayeke lani na yâ ti akodoro so ayeke na tere ti Égypte, ala yeke na pasa tongana ti azo ti Égypte pëpe. Na Canaan, so ayo akilomètre ngbangbo mingi na Égypte, afami ti Joseph ayeke bâ lani pasi. Jacob, so aga lani mbakoro awe, amä so kobe ayeke lani na Égypte. Ni la, lo tokua amolenge ti lo ti gue ti vo ye ti tengo ni kâ.—Genèse 42:1, 2.

Jacob atokua amolenge ti lo bale-oko, me lo tokua pëpe Benjamin so ayeke tanga ni. Jacob angbâ ti rappelé lani bien na ngoi so lo tokua lani molenge ti lo Joseph so lo ye lo mingi ti gue, lo oko, na peko ti ayaya ti lo. A yeke lani tanga ti bango tere ti Jacob na molenge ti lo ni so la. Ti fa na Joseph so lo ye lo mingi, lo fü na lo mbeni pendere bongo. Me, ayaya ti Joseph ni akiri na bongo ni so na yanga-da, yâ ni asuru kue nga gbâ ti mênë ayeke na tere ni. Ala gue na mbakoro-koli so vundu ahon ndo ti lo so ngbii ti fa na lo so mbeni nyama ti ngonda la ate Joseph.—Genèse 37:31-35.

‘JOSEPH ADABE TI LO’

Amolenge ti Jacob asi na Égypte, na peko ti yongoro voyage so ala sara. Na ngoi so ala hunda ti tene a fa na ala ndo so ala peut ti vo akobe dä, a gue na ala na gbele mbeni kota zo ti kodoro ni so iri ti lo ayeke Tsaphnath-Panéach (Genèse 41:45). Eskê lani gi na bango zo ni, ala hinga atene Joseph la? Ala hinga kete ape. Ala bâ ti ala atene gi mbeni kota zo ti Égypte la, zo so alingbi ti mû maboko na ala. Ni la, ti fa so ala ne zo ni, ala sara ye so azo kue ayeke sara ka lani: “Ala zuku tere ti ala na gbele lo, ala zia lê ti ala na sese.”—Genèse 42:5, 6.

Ka ti Joseph? Lo hinga lani so ayeke aita ti lo la. Na ndo ni, na ngoi so lo bâ aita ti lo ni na kukungo na devant ti lo, lo ngbâ lo rappelé na aye so asi na lo na ngoi so lo ngbâ lani maseka. Mbaï ni afa na e, a tene: “Joseph adabe [ti] lo na suma nde nde” so Jéhovah afa na lo na ngoi so lo de molenge. Asuma ni afa lani kozo awe so mbeni lâ aita ti lo ayeke kuku ande na devant ti lo, na a yeke tâ gi ye so alondo ti si so la! (Genèse 37:2, 5-9; 42:7, 9). Nyen la Joseph ayeke sara ande nyen? Lo yeke su ande ngbangba ti ala? Lo yeke kiri na ala bon ti aye so ala sara lani na lo?

Joseph ahinga so lo doit ti sara ye na ndo ti ngonzo ape, atâa nyen la apasêe. A yeke Jéhovah la asara si aye ni asi tongaso, ti sara si ye so lo leke ti sara aga tâ tënë. Lo mû zendo lani so fade lo yeke sara si amolenge ti Jacob aga mbeni ngangu mara (Genèse 35:11, 12). Tongana fade aita ti Joseph angbâ ti sara aye ti ngangu, ti duti azo ti kion nga azo so asara ye na lege ni ape, ka ye ti peko ni adoit fade ti duti sioni mingi! Me na mbage, tongana Joseph asara fade ye na ndo ti ngonzo, ka peut-être a doit fade ti ga na akota kpale na yâ ti fami ti lo, peut-être même a lingbi ti ga na kpale na ndo ti Babâ ti lo nga na Benjamin. Ala lingbi ti ngbâ même na fini ape. Joseph amû lani desizion ti fa tere ti lo na aita ti lo ni ape, tongaso si a mû lege na lo ti bâ wala ala changé awe wala pëpe. Na pekoni, lo yeke hinga ye so Jéhovah ayeke ku na mbage ti lo ti sara.

Peut-être a yeke ngangu ti tene mara ti aye ni so asi na mo. Me, papa na kangbi, so ayeke si na yâ ti asewa, ayeke ambeni ye so azo ahinga ni laso nzoni mingi. Tongana e tingbi na amara ti akpale ni so ka, bê ti e alingbi ti pusu e ti sara gi ye so aga na li ti e nga ti sara ye na ndo ti ngonzo. A yeke duti ande lege ti ndara ti mû tapande ti Joseph na ti gi ti hinga ye so Nzapa aku na mbage ti e ti sara na ndo ti amara ti atënë ni so (aProverbe 14:12). Tâ tënë, ti duti na siriri na azo ti sewa ti e ayeke kota ye, me girisa nga ape so ti duti na siriri na Jéhovah nga na Molenge ti lo la ayeke kota ye mingi.—Matthieu 10:37.

“FADE MBI TARA I NA LEGE SO”

Joseph atara ti sara ambeni ye na peko ti tere, ti gi ti hinga ye so ayeke na yâ ti bê ti aita ti lo ni. Na sarango kua na mbeni koli so ayeke kiri peko ti ayanga ti kodoro, lo komanse ti sara tënë na ala na ngangu, na tenengo so ala yeke azo ti bembengo ndo. Ti fa na Joseph so tënë ni ayeke tongaso ape, aita ti lo ni asara na lo tënë ti fami ti ala, ala tene so ala yeke na mbeni ngambe ti ala so angbâ na kodoro. Joseph atara ti kanga ndo ti nzerengo tere ti lo. Eskê ngambe ti lo ni angbâ tâ na fini? Joseph ahinga fadeso ye so lo doit ti sara. Lo tene: “Fade mbi tara i na lege so,” na pekoni lo tene so lo ye ti bâ ngambe ti ala ni so si. Na oko ngoi ni, lo tene so lo yeke ye ande ti tene ala kiri na kodoro ti ala, ti gue ti ga na ngambe ti ala ni, gi tongana mbeni oko ti ala angbâ ge na place ti ala kue.—Genèse 42:9-20.

Aita ti lo ni ato nda ti sara tënë na popo ti ala, ala pensé so Joseph apeut ti mä yâ ti tënë ti ala ni ape. Ala komanse ti sara ngonzo na tere ti ala wani ndali ti sioni so ala sara lani, a sara angu 20 tongaso awe. Ala tene: “Ngbanga ayeke na li ti e biani tënë ti ita ti e, teti e bâ vundu ti âme ti lo tongana lo hunda e, na e ke, e mä lo pëpe; tongaso, ye ti vundu aga na ndo e.” Joseph amä lani yâ ti atënë so ala yeke tene so bien, ni la lo turnê peko ti lo, tongaso si ala bâ ngu ti lê ti lo ape (Genèse 42:21-24). Me lo hinga so, tongana mbeni zo aregretté aye so lo sara gi na ngoi so lo bâ akpale so asi na pekoni, a yeke ni la afa so zo ni achangé ape. Ni la, Joseph akiri asara ambeni ye nde encore ti tara ala.

Joseph atene na ala ti kiri na kodoro ti ala, na lo gbanzi Siméon. Lo kiri nga na nginza ti ala na hondengo ni na yâ ti asac ti kobe so ala yeke gue na ni. Aita ti lo ni akiri na kodoro ti ala, na atâa so a yeke ngangu lani, ala gue na Babâ ti ala Jacob juska lo yeda ti tene Benjamin, molenge ti lo so lo ye lo mingi, akiri legeoko na ala na Égypte. Na ngoi so ala kiri encore na Égypte, ala fa na koli so ayeke na tere ti Joseph anginza so ala wara lani na yâ ti asac ti ala, na ala tene même na lo so ala ye ti kiri na nginza ni kue. Ye so ala ye ti sara so ayeke nzoni, me Joseph aye ti bâ tâ vrai ye so ayeke na gbe ti bê ti ala. Na ngoi so lo bâ lani Benjamin, tere ti lo anzere mingi, ni la lo sara mbeni matanga ti kanga ndo ti nzerengo tere ti lo ni. Na pekoni lo tene na ala ti kiri na ndo so ala londo dä, na lo kiri lo mû na ala kobe. Me ti so ni so, na hondengo ni, a zia na yâ ti sac ti Benjamin mbeni kopo ti argent.—Genèse 42:26–44:2.

Na pekoni, Joseph asara mbeni kûkû. Lo hunda ti tene a tomba peko ti aita ti lo ni, a gbu ala, na tenengo so ala nzi kopo ti lo. Na peko ti so a wara kopo ni na yâ ti sac ti Benjamin, a mû ala kue a ga na ala na devant ti Joseph. Ge la fadeso ande Joseph ayeke hinga wala aita ti lo ni achangé awe wala pëpe. Juda la asara lani tënë na iri ti ala kue. Lo hunda ti tene a sara nzoni bê na ala, na tenengo même so ala, atanga ti molenge ni 11 kue, alingbi ti ga ngbâa ge na Égypte. Joseph atene na ala so ayeke gi Benjamin lo oko la adoit ti ga ngbâa na Égypte, me ala atanga ni kue adoit ti kiri na kodoro ti ala.—Genèse 44:2-17.

Juda angbâ asara mbeni tënë so apusu zo ti bâ mawa ti zo, lo tene: “Gi lo oko la lo ngbâ na yâ ti mama ti lo, na babâ ti lo aye lo mingi.” Atënë so adoit lani ti ndu bê ti Joseph mingi. Joseph la ayeke kozo molenge so Rachel adü, na Jacob aye lani Rachel ni mingi. Rachel akui lani na ngoi so lo dü Benjamin. Legeoko tongana Babâ ti lo, Joseph angbâ ti rappelé na Rachel, so ayeke mama ti lo. Peut-être a yeke ye so la asara si Joseph aye lani Benjamin mingi so.—Genèse 35:18-20; 44:20FD.

Juda avoro yanga na Joseph ti tene lo sara si Benjamin aga ngbâa ape. Lo hunda même ti tene lo la lo ga ngbâa na place ti Benjamin. Na pekoni, lo hunzi tënë ti lo na mbeni dema so asara zo mawa, lo tene: “Fade mbi kiri na babâ ti mbi tongana nyen? tongana molenge so ayeke na mbi pëpe, si mbi lingbi bâ sioye so aga na ndo babâ ti mbi pëpe.” (Genèse 44:18-34). Ge la fadeso, lo fa biani so lo changé awe. Lo fa gi pëpe so lo changé bango ndo ti lo, me lo fa nga so lo hinga ti zia tere ti lo na place ti zo, lo yeke pensé gi na lo wani ape nga lo hinga ti bâ mawa ti zo.

Joseph abâ so aita ti lo aregretté aye so ala sara lani na lo

Joseph apeut ti kanga bê ti lo encore ape. Lo ye ti fa na gigi ye so ayeke na yâ ti bê ti lo si lo yeke kanga ndo ni so. Ni la, lo tomba azo ti kua ti lo kue na gigi. Na pekoni, lo toto ngangu juska azo so ayeke na yâ ti yangbo ti Pharaon kue amä go ti lo. Na nda ni, lo fa tere ti lo na ala, lo tene: “Mbi yeke Joseph, ita ti i.” Lo su ngbangba ti aita ti lo ni, so li ti ala akpe kue, na lo pardonné ala na bê ti lo kue ndali aye ti sioni kue so ala sara lani na lo (Genèse 45:1-15). Joseph asara ye tongana ti Jéhovah so ayeke pardonné zo na bê ti lo kue (Psaume 86:5). Mo kue mo yeke sara ka tongaso?

“MO NGBÂ NA FINI”!

Na peko ti so Pharaon amä tënë ti aye so kue apasêe na yâ ti da ti Joseph, lo tene na Joseph ti mû Babâ ti lo, so aga kangba awe, nga na afami ti lo kue ti ga na ni na Égypte ge. A ninga na pekoni ape, Joseph na Babâ ti lo so lo ye lo mingi awara tere. Jacob atoto, na lo tene: “Fadeso, zia mbi kui teti mbi bâ lê ti mo awe, na mbi hinga mo ngbâ na fini.”—Genèse 45:16-28; 46:29, 30.

Me, Jacob akui gi droit na pekoni ape. Lo ngbâ na fini na Égypte teti angu 17 tongaso. Ye so amû lege na lo ti iri lani tufa na ndo ti amolenge ti lo 12 so. Ti Joseph, so ayeke molenge 11 ni, lo mû na lo double ti aye so a yeke mû ka lani na akozo molenge. Lo tene so akete mara use ti Israël ayeke ga na lege ti lo. Ka Juda, so ayeke osio molenge ni, so afa lani na gigi so lo changé bê ti lo ahon ti aita ti lo, ti lo tufa ni ayeke nyen? Lo wara mbeni kota tufa: Lo yeke ga ande kotara ti Messie!—Genèse Chapitre 48, 49.

Jacob akui na ngoi so lo yeke na ngu 147. Na ndembe ni so, aita ti Joseph akomanse ti sara mbeto ti tene Joseph, so ayeke lani mbeni kota zo ti komande, akiri na ala bon ti aye ti sioni so ala sara lani na lo. Me Joseph adë bê ti ala. Lo tene na ala so a yeke Jéhovah la asara si ala ga ge na Égypte so, na a lingbi ala zia ti gi bê ti ala ndali ti aye so asi lani so. Na pekoni lo hunda mbeni pendere hunda, lo tene: “Mbi yeke na place ti Nzapa?” (Genèse 15:13; 45:7, 8; 50:15-21). Joseph ahinga so Jéhovah la ayeke Juge so ayeke mbilimbili-kue. Joseph ayeke zo wa, ti tene lo fâ ngbanga na ndo ti azo so Jéhovah apardonné ala awe?—aHébreu 10:30.

A si na mo awe ti bâ so a yeke ngangu na mo ti pardonné mbeni zo? A peut ti duti ngangu mingi na mo ti sara ni, mbilimbili tongana a yeke vrai mbana la zo ni asara. Me, tongana e pardonné na bê ti e kue zo so afa so lo changé awe, a yeke mû ande maboko na e ti soigné gbâ ti akä ti bê, so ti ti e kue ayeke na popo ni. E yeke fa nga ande so e mû tapande ti mabe ti Joseph nga na tapande ti sarango ye na nzoni bê ti Babâ ti lo, Jéhovah.

^ par. 4Tour ti Ba Ndo ti lango 1 ti août ngu 2014; ti lango 1 ti novembre ngu 2014 nga na ti lango 1 ti février ngu 2015, na mbage so atene, “Sara ye na mabe tongana ti ala.”