Gue na tënë ti yâ ni

SARA YE NA MABE TONGANA TI ALA | JONATHAN

‘Kamba ti kota songo ti kamarade abungbi ala’

‘Kamba ti kota songo ti kamarade abungbi ala’

Bira ahunzi awe, na ndo adë ngii na yâ ti Popo-hoto ti Élah. E yeke na peko ti midi la; na Gbia Saül abungbi ambeni turugu ti lo na temps so mbeni pupu asara yeke na ayengi atente so ayeke na yâ ti camp ti aturugu ni. Na popo ti azo ni, a yeke wara Jonathan so ayeke kozo molenge ti lo nga na mbeni maseka-koli so ayeke berger. Maseka-koli ni angbâ ti tene tënë ti ye so asi na nzerengo terê. Iri ti maseka-koli ni so ayeke na courage mingi so ayeke David. Saül adengi mê ti lo kue lo yeke mä gï lo, lo ye si mbeni tënë oko ahon lo ape. Ka ti Jonathan, tënë ti bê ti lo ayeke tongana nyen? Lo sara kua tongana turugu ti Jéhovah aninga mingi awe, na lo sö benda na yâ ti gbâ ti abira. Me ti laso, a yeke lo la lo sara si ala sö benda ape; maseka-koli ni so la asara si ala sö benda. David alondo ti fâ Goliath so ayô mingi so! A gonda lo mingi ndali ni, me eskê bê ni asara Jonathan?

Jonathan asara mbeni ye so apeut ti étonné mo. Bible atene: “Gï so David ahunzi ti sara lisoro na Saül, kamba ti kota songo ti kamarade abungbi Jonathan na David, na Jonathan aye lo tongana terê ti lo wani.” Jonathan amû aye ti sarango na bira ti lo na David, lo mû na lo même kokora ti lo! Cadeau ni so ayeke pendere mingi, ndali ti so a hinga Jonathan tongana mbeni zo so apika kokora nzoni mingi. Na ndö ni, Jonathan na David ate mbele na popo ti ala: ala mû yanga ti duti akamarade nga ti mû maboko na mba.​—1 Samuel 18:​1-5.

Ge la mbeni kota songo ti kamarade so ayeke na popo ti azo use so Bible asara tënë ni akomanse. Tënë ti sarango kamarade ayeke kota ye mingi na lê ti azo so ayeke mabe. Tongana e soro akamarade ti e nzoni nga e sara effort ti tene e nga kue e duti mbeni nzoni kamarade, ye so ayeke sara si e yeke kpengba mabe ti mba na yâ ti dunia so ndoye ayeke dä ape so (aProverbe 27:17). Zia e bâ ye so tapande ti Jonathan afa na e na ndö ti tënë ti sarango kamarade.

Ye so ayeke na gunda ti songo ti kamarade ti ala ni

Tongana nyen la kota songo ti kamarade so ayeke na popo ti David na Jonathan akomanse hio tongaso? Ti wara kiringo tënë ni, zia e bâ ye so ayeke na gunda ti songo ti kamarade ti ala ni. Zia e kiri e bâ ambeni ye so apassé kozo. Jonathan atingbi na ambeni kpale. Tongana ngoi ayeke hon, babâ ti lo, so ayeke Gbia Saül, achangé mingi; lo ga sioni zo. Saül, so kozo lo yeke sara terê ti lo kete mingi nga lo yeke mä yanga ti Nzapa so, aga tâ kota zo ti baba, nga zo ti sarango kpengba-li na Nzapa.​—1 Samuel 15:17-​19, 26.

So Saül achangé so, a doit ti zia vundu na bê ti Jonathan mingi ndali ti so lo yeke lani nduru na babâ ti lo ni mingi (1 Samuel 20:2). Peut-être Jonathan ayeke gi lani bê ti lo wala sarango ye ti terê ti babâ ti lo ni ayeke ga ande na sioni ye wa na ndö ti mara so Jéhovah asoro so? Kengo yanga ti lo ni ayeke sara ande si mara ni ahon yongoro na Jéhovah ape? Kite ayeke dä ape so ngoi ni so adoit ti duti lani ngangu mingi na Jonathan, so ayeke mbeni zo so ayeke na mabe.

Ye so apassé so amû lege na e ti comprendre ngbanga ti nyen la Jonathan asara kamarade na David so ade lani maseka. Jonathan abâ lani so David ayeke na kota mabe. Tongana mo rappelé, David asara lani pëpe mbeto ti Goliath so ayo ti mbana so; me aturugu ti Saül asara mbeto ti lo. Na lê ti David, so lo gue ti tiri na iri ti Jéhovah ayeke sara si lo yeke duti ande na ngangu mingi ahon Goliath na aye ti bira ti lo kue.​—1 Samuel 17:45-​47.

Ambeni ngu kozo, Jonathan apensé nga lani tongaso. Na lê ti lo, azo use, so ti tene lo nga na zo ti yongo aye ti bira ti lo, apeut ti sö benda na ndö ti mbeni groupe ti aturugu. Ngbanga ti nyen? Jonathan atene: “Ye oko alingbi pëpe ti kanga lege na Jéhovah ti sö benda atâa azo ni ayeke mingi wala kete.” (1 Samuel 14:6). Jonathan na David ayeke na ambeni sarango ye so ayeke oko: ala use kue ayeke na kpengba songo na Jéhovah nga ala ye lo mingi. Ye so la ayeke na gunda ti songo ti kamarade ti ala ni. A yeke vrai so Jonathan ayeke mbeni molenge ti gbia so ayeke na ngangu mingi nga lo yeke lani na ngu 50 tongaso; me David ayeke gï mbeni senge berger so amanke na ngoi ni so ade lo wara ngu 20 ape. Me aye ni so asara ye oko na ndö ti songo ti kamarade ti ala ape. *

Mbele so ala te lani abata songo ti kamarade ti ala. Ngbanga ti nyen? David ahinga lani ye so Jéhovah aleke ndali ti lo: Lo la lo yeke ga ande gbia ti Israël! Eskê lo honde tënë ni na Jonathan? Jamais! Tongana akamarade use ayeke sara tënë polele nga ala yeke honde tënë na mba ape wala ala yeke tene mvene na mba ape, songo ti kamarade ti ala ni ayeke kpengba. Na temps so Jonathan ahinga so David la ayeke ga ande gbia, a sara lo tongana nyen? Eskê lo kue lo ye lani ti ga gbia ti leke asioni ye so babâ ti lo asara lani so? Bible afa pëpe so Jonathan ayeke tiri lani na mara ti asioni pensé tongaso; Bible afa gï ye so ayeke kota ye: Jonathan ayeke lani be-ta-zo nga lo yeke na kota mabe. Lo bâ lani so yingo ti Jéhovah ayeke na ndö ti David (1 Samuel 16:​1, 11-​13). Tongaso, Jonathan asara ye alingbi na tënë ti yanga ti lo na lo ngbâ lani ti bâ David tongana mbeni kamarade me pëpe tongana zo so ayeke mû place ti lo. Jonathan aye lani si ye so bê ti Jéhovah aye aga tâ tënë.

Jonathan na David use kue ayeke lani na kota mabe na Jéhovah nga ala ye lo mingi

Ala wara ye ti nzoni mingi grâce na songo ti kamarade ti ala so. Nyen la e peut ti manda na lege ti tapande ti mabe ti Jonathan? A lingbi awakua ti Nzapa kue ahinga nene ti songo ti kamarade. Ti tene mbeni zo aga kamarade ti e, e bezoin pëpe ti tene ngu ti lo na ti e ayeke oko si wala lo kue lo vivre a-oko ye so e vivre si. Me, tongana zo ni ayeke na kpengba mabe, lo peut ti sara anzoni ye mingi. Fani mingi Jonathan na David akpengba mba nga ala encouragé terê. Ala yeke duti ande na bezoin ti mba ndali ti so ambeni kota kpale ague ti tara songo ti kamarade ti ala ni.

Na zo wa la lo yeke duti be-ta-zo?

Na début ni, Saül aye David mingi na lo zia lani lo na ndö ti aturugu ti lo. A ninga ape na pekoni, nde na molenge ti lo Jonathan, Saül azia si mbeni sioni pensé adü na yâ ti bê ti lo: sioni pensé ni so ayeke mbanda. David asö lani benda na peko ti terê na ndö ti aPhilistin, so ayeke awato ti azo ti Israël. Azo agonda David nga ane lo mingi ndali ni. Ambeni wali ti Israël ahe même mbeni bia atene: “Saül afâ azo saki oko, saki oko, David afâ ti lo azo saki bale-oko, saki bale-oko.” Bia ni so azö tâ yâ ti bê ti Saül. Bible atene: “Ti londo na lango ni so, Saül ayeke bâ David na sioni lê.” (1 Samuel 18:7, 9). Lo sara lani mbeto ti tene David amû mbata ti gbia na place ti lo. So ye ti buba! A yeke vrai so David la ayeke ga ande gbia na peko ti Saül, me lâ oko lo pensé ape ti mû mbata ti gbia na gbe ti mbeni gbia so Jéhovah la asoro lo!

Saül aleke ti tene David akui na ngoi ti bira, me so kue zéro. David angbâ lakue ti sö benda na ngoi ti abira nga azo akiri aye lo nga ane lo encore mingi. Saül angbâ fadeso aleke ti mä terê na azo ti da ti lo kue, so ti tene awakua ti lo nga na kozo molenge ti lo Jonathan, ti fâ David. Tara ti imaginé vundu ti bê ti Jonathan na ngoi so lo bâ babâ ti lo na sarango ye tongaso! (1 Samuel 18:25-30; 19:1). Jonathan ayeke mbeni molenge so ayeke be-ta-zo na babâ ti lo me lo yeke nga be-ta-zo na kamarade ti lo. Na yâ ti mara ti situation tongaso, a peut ti duti ngangu na lo ti duti be-ta-zo na babâ ti lo me nga ti duti be-ta-zo na kamarade ti lo ni. Zo wa la lo yeke duti ande be-ta-zo na lo?

Jonathan angbâ ake na babâ ti lo atene: “A yeke nzoni gbia asara sioni na zo ti kua ti lo David pëpe, ndali ti so lo sara sioni na mo pëpe. Ye kue so lo sara, mo bâ nzoni dä. Lo zia fini ti lo na lê ti kuâ ti gue ti fâ Philistin so, si Jéhovah aga na kota songo benda na azo ti Israël kue. Mo bâ ni, na a nzere na mo mingi. David so tënë ayeke na li ti lo pëpe so, mo ye ti tuku mênë ti lo senge senge ngbanga ti nyen?” A yeke ka ngangu ti tene Saül achangé desizion ti lo, me ti so ni so lo mä Jonathan, lo deba même yanga ti lo ti sara sioni na David ape. Me Saül ayeke mbeni zo so yanga ti lo ayeke changé ka mingi. Mbeni ngoi na pekoni, tongana lo bâ so David akiri asö benda na yâ ti gbâ ti abira, kota bê asara lo na lo visé David na likongo! (1 Samuel 19:4-6, 9, 10). Me David a-esquivé, lo sigi na yâ ti yangbo ti Saül lo kpe lo hon.

A si déjà na mo awe ti tene mo doit ti soro zo so alingbi mo duti be-ta-zo na lo? A yeke ka ngangu mingi. Na yâ ti mara ti aye tongaso, ambeni zo apeut ti tene so a lingbi mo duti lakue be-ta-zo na azo ti sewa ti mo. Me Jonathan ahinga lani so ti sara tongaso ayeke na lege ni ape. Eskê a yeke duti ande na lege ni ti tene lo mû mbage ti babâ ti lo na lo ke David so ayeke mbeni wakua be-ta-zo so ayeke mä yanga ti Nzapa? Jonathan aleke na bê ti lo ti duti be-ta-zo na Jéhovah na yâ ti desizion ti lo. A yeke ndali ni la lo gbu part ti David vîi tongaso. Me atâa so Jonathan agi ti duti be-ta-zo na Nzapa kozo, lo fa so lo yeke be-ta-zo nga na babâ ti lo na lege so lo mû wango na lo polele ahon ti tene lo tene na lo mbeni tënë so anzere na mê ti lo. E oko oko kue e yeke wara ande ye ti nzoni tongana e mû tapande ti Jonathan so aduti lani be-ta-zo.

Aye so asi na lo ndali ti so lo duti be-ta-zo

Jonathan agi ti leke songo na popo ti Saül na David, me ti so ni so Saül amä lo ape. Na hondengo ni David ague abâ Jonathan, na lo tene na lo so mbeto ti tene Saül afâ lo asara lo. David atene na kamarade ti lo so ayeke kota zo ti lo mingi so, lo tene: “Kuâ ayo na mbi ape!” Jonathan ayeda ti gue ti gi ti hinga tënë ti bê ti babâ ti lo na ndö ti tënë ni so, ti tene na pekoni lo fa na David wala babâ ti lo Saül aye biani ti duti na siriri na lo. David ayeke hunzi ande terê ti lo, na Jonathan ayeke fa peko ti tënë ni na lo na lege so lo yeke pika mbeni kokora. Jonathan ahunda David ti deba yanga ti lo ti bata zendo so: “Ngbâ lakue ti fa tâ ndoye na mbage ti azo ti da ti mbi, même na ngoi so Jéhovah azi awato ti David kue na ndö ti sese.” David ayeda so lo yeke bâ ande lege ti azo ti da ti Jonathan nga lo yeke bata ala.​—1 Samuel 20:3, 13-27.

Jonathan atara ti tënë nzoni tënë ti David na Saül, me Saül aga tâ ngbä! Lo tene so Jonathan ayeke molenge ti mbeni wali so “ayeke zo ti mango ndo pëpe” nga lo tene so dutingo be-ta-zo ti Jonathan na David ayeke mbeni ye ti kamene ndali ti sewa ti ala. Lo tara ti pusu Jonathan ti pensé gï na interêt ti lo wani, lo tene: “Na ngoi kue so molenge ti Jessé so angbâ na fini, mo nga na royaume ti mo ayeke duti nzoni pëpe.” Jonathan asara sanka ti tënë ni, na lo kiri lo voro yanga na babâ ti lo, lo tene: “A lingbi a fâ lo ngbanga ti nyen? Nyen la lo sara nyen?” Saül asungba na ngonzo! Atâa so lo ga kangba awe, lo ngbâ lakue mbeni ngangu zo ti bira. Lo visé molenge ti lo na likongo! Atâa so lo hinga ka ti bi likongo nzoni mingi, likongo ni amû Jonathan ape. Kamene agbu tâ Jonathan ngangu, tongaso lo hon na ngonzo na bê ti lo.​—1 Samuel 20:24-34.

Jonathan afa so lo yeke pensé gï na lo wani kozo ape

Na ndade ni na ndapre, Jonathan na mbeni zo ti kua ti lo asigi ague na yâ ti ngonda, nduru na place so David ahonde terê ti lo dä. Tongana ti so ala mä terê na ndo ni kozo, Jonathan apika kokora ti fa na David so Saül aye gi lakue ti fâ lo. Na pekoni, Jonathan atene na zo ti kua ti lo ni ti kiri na kodro. Lo na David angbâ fadeso ala use, na ala wara temps kete ti causé. Ala use kue atï na toto. Na mawa na bê, Jonathan atene na David ti gue na siriri. Ge la David akomanse ti kpe gi na nduzu nduzu ti tene Saül asara sioni na lo ape.​—1 Samuel 20:35-42.

Na gbe ti angangu situation so, Jonathan afa so lo yeke biani zo so ayeke be-ta-zo nga lo yeke pensé gï na lo wani ape. Tongana fade Jonathan asara ye tongana babâ ti lo nga lo ye gï ti wara komandema nga na gloire, ka a yeke nzere fade na Satan mingi, lo so lo yeke wato ti azo kue so ayeke be-ta-zo. Grisa ape, a nzere ka na Satan mingi ti pusu azo ti pensé gï na ala wani. Lo sara tongaso na Adam na Ève, na a marché (Genèse 3:1-6). Me ti Jonathan lo bi na ngu. A doit lani ti son tâ Satan mingi! Tongana mara ti ye ni so asi na mo, mo peut ti hon ndö ni? E yeke na yâ ti mbeni ngoi so na bango ni azo kue na ndo kue aye ti pensé gï na ala wani (2 Timothée 3:1-5). Eskê e yeke sara ande ye tongana Jonathan so ayeke pensé gï na lo wani ape nga ayeke be-ta-zo so?

Teti so Jonathan ayeke be-ta-zo na kamarade ti lo David, lo tene na lo ti kpe tongaso si sioni awara lo ape

“Mbi ye mo lani mingi”

Tongana ngoi ayeke hon, Saül akiri ake tâ David sioni. Jonathan abâ tâ tongana nyen la babâ ti lo ayeke sara ye mo bâ mo tene li ti lo ayeke dä ape, na lege so lo bungbi aturugu ti lo ti fono na yâ ti kodro ni kue ti gi David ti fâ lo senge senge. Jonathan apeut ti sara ye oko ape (1 Samuel 24:1, 2, 12-15; 26:20). Eskê Jonathan kue amû mbage na ni? Bible afa lâ oko ape so Jonathan kue amû mbage na mbeni oko ti atambela ti gingo David so Saül asara so. Lo mû mbage na ni ape ndali ti so lo yeke be-ta-zo na Jéhovah, na David, nga na mbele so lo na David ate ti ngbâ lakue akamarade.

Lo yeke zia ande lege lâ oko ape ti ye kamarade ti lo so ade maseka so. Na ambeni ngoi na pekoni, lo wara lege ti bâ David encore. Ala wara terê na Horesh, so ndani aye ti tene “Ndo so gbâ ti akeke ayeke dä.” Horesh ayeke mbeni ndo so ayeke na yâ ti ahoto, na peut-être ayo mingi ape na mbage ti sud-est ti Hébron. Ngbanga ti nyen la Jonathan amû risque ti gue ti bâ David so gbia ayeke gi lo ti fâ lo so? Bible atene so lo gue lani ti “mû maboko na David ti wara ngangu na lege ti Jéhovah.” (1 Samuel 23:16). Lo kpengba David ni tongana nyen?

Jonathan atene na David so ayeke kamarade ti lo, lo tene: “Sara mbeto pëpe.” Lo kiri lo tene pendere tënë ti dengo bê so na lo, lo tene: “Babâ ti mbi Saül ayeke wara mo pëpe.” Ngbanga ti nyen lo tene tongaso? Ngbanga ti so lo yeke na mabe so Jéhovah ayeke sara ande si azendo ti Lo aga tâ tënë. Jonathan angbâ atene na David atene: “Mo yeke ga ande gbia ti Israël.” A yeke tënë so prophète Samuel atene lani kozo, na Jonathan adabe ti David na ni ti tene lo hinga so atënë ti Jéhovah ayeke ga lakue tâ tënë. Pensé ti Jonathan na ndö ti gigi ti kekereke ti lo wani ayeke tongana nyen? Lo tene na David lo tene: “Mbi yeke duti na peko ti mo.” Bâ tâ tongana nyen la koli so asara terê ti lo kete ma! A yeke nzere na lo ti sara kua na gbe ti maseka-koli so lo hon lo na ngu 30 tongaso nga ti mû maboko na lo! Jonathan ahunzi tënë ti lo tongaso: “Même babâ ti mbi Saül ahinga ni.” (1 Samuel 23:17, 18). Na yâ ti bê ti Saül ka, lo hinga so lo peut ti sö benda pëpe na ndö ti zo so Jéhovah asoro lo ti ga ande gbia!

Jonathan a-encouragé David na temps so David abezoin mungo maboko

Kite ayeke dä ape so, na angu so aga na pekoni, David adoit ti kiri ti pensé fani mingi na lisoro ti lo na Jonathan so. Tanga ti tene ala bâ terê lani la. Mawa ni ayeke so, espoir so Jonathan ayeke na ni ti ga use zo na peko ti David atï na ngu.

Jonathan ague legeoko na babâ ti lo ti tiri bira na aPhilistin, so ayeke akota wato ti mara ti Israël. Lo tiri bira na terê ti babâ ti lo na nzoni conscience, ndali ti so lo zia kua so lo yeke sara na Jéhovah na kozo ndo, atâa afaute so babâ ti lo asara. Lo tiri bira ni tongana koli nga lo yeke be-ta-zo tongana ti so lo sara ka; me bira ni apassé nzoni ape. Saül aga tâ sioni juska lo gue ti bâ nganga. Na gbe ti Ndia so Nzapa amû na amolenge ti Israël, ye so lo sara so ayeke kota siokpari mingi. Tongaso, Jéhovah asara encore tufa na ndö ti lo ape. Amolenge ti Saül ota akui na yâ ti bira ni, Jonathan kue ayeke na milieu ni. Saül awara kä na lo fâ terê ti lo.​—1 Samuel 28:6-14; 31:2-6.

Jonathan atene: “Mo yeke ga ande gbia ti Israël, na mbi yeke duti na peko ti mo.”—1 Samuel 23:17.

Vundu agbu tâ David ngangu. David, so ayeke na nzoni bê nga lo yeke pardonné ka zo, ague même juska ti toto kuâ ti Saül so aga na kpale na lo mingi so! David asû mbeni bia ti vundu na ndö ti Saül na Jonathan. Peut-être pendere tënë so andu bê mingi, so David atene na yâ ti bia ni na ndö ti kamarade ti lo, so lo ye lo mingi nga zo ti mungo wango na lo, ayeke so: “Ita ti mbi Jonathan, vundu asara mbi mingi ndali ti mo; mbi ye mo lani mingi. Yengo so mo ye na mbi ahon ti so koli ayeke ye na wali.”​—2 Samuel 1:26.

David agrisa pëpe zendo so lo mû lani na Jonathan. Ambeni ngu na pekoni, lo gi peko ti molenge ti Jonathan so mbage ti terê ti lo abuba na lo wara lo, lo bâ lege ti lo. Iri ti molenge ni ayeke Méphibosheth (2 Samuel 9:1-13). A yeke polele so David amanda ye mingi na ndö ti dutingo be-ta-zo ti Jonathan, fason so lo yeke sara ye na lege ni nga na nzara so lo yeke na ni ti ngbâ be-ta-zo na mbeni kamarade ti lo, même na angoi so ayeke ngangu mingi na lo ti sara ni. Eskê a yeke nzoni ti mû tapande ti Jonathan ape? Eskê a yeke nzoni e kue e gi ti wara akamarade tongana Jonathan so ape? E kue e yeke duti ande tongana Jonathan tongana e aidé akamarade ti e ti kpengba mabe ti ala na Jéhovah, tongana e gi ti duti be-ta-zo na Nzapa kozo nga tongana e ngbâ be-ta-zo ahon ti gi gï a-interêt ti e wani kozo. Tongana e sara aye so kue, e yeke mû ande tapande ti mabe ti Jonathan.

^ par. 7 A sara tënë ti Jonathan pan na yâ ti Bible na temps so Saül akomanse ti komande. Lo yeke lani na li ti mbeni groupe ti aturugu na lo doit ti duti nduru na ngu 20 tongaso (Nombre 1:3; 1 Samuel 13:2). Saul akomande lani teti ngu 40. Me na temps so Saül akui, Jonathan ayeke na ngu 60 tongaso. David ayeke ti lo na ngu 30 na ngoi ni so (1 Samuel 31:2; 2 Samuel 5:4). Tongaso, Jonathan ahon David na ngu 30 tongaso.