Zha mai angle

So si o Armagedon?

So si o Armagedon?

So phenel e Biblia

 O Armagedon si iek marimos mashkar o Del ai le amperetsii le manushenge. Kakala amperetsii ai le manush kai thon lenge partia chi kamen te aven tela o vast le Devlesko (Salmo 2:2). O marimos katar o Armagedon si te ankalavel le amperetsii katar le manush (Daniel 2:44).

 E vorba Armagedon, kai vi shai ramolpe Har–Magedon, numa si ramome iek data ande Biblia, ando Apokalipsis. Ande iek profesia anda kako libro, phenel ke “sa le amperaturia le lumiake” si te aven kidine ando marimos katar o baro gies le Devlesko. Kako marimos si te avel ande rig kai bushol “Armageddon” ande shib hebrea (Sicharimos [Apokalipsis] 16:14, 16).

 Kon marenape ando marimos Armagedon? O Jesukristo ai leske angeluria si te marenpe ai si te nirin ka le dushmaia le Devleske (Apocalipsis 19:11-16, 19-21, La Biblia. Traducción del Nuevo Mundo). Godo kamel te phenel ke chi si te nirin godola kai chi pakian o mui katar o Del ai katar leski amperetsia ai godola kai chi respetin les (Ezequiel 39:7).

 O marimos Armagedon si te avel ande iek rig anda e Phuv? No. O marimos Armagedon si te marelpe pe sa e lumia, na numa ande iek rig (Jeremías 25:32-34; Ezequiel 39:17-20).

 E vorba Armagedon (anda e shib hebrea, Har Meghiddóhn) kamel te phenel “Plaiin anda o Meguido”. O Meguido sas iek foro anda o purano Israel. E historia sikavel ke sas iek than kai but manush mardepe ai ande Biblia arakhas uni anda lende (Jueces 5:19, 20; 2 Reyes 9:27; 23:29). Pala godia, o Armagedon nashtil te avel ande iek rig katar o purano Meguido, ke nas iek plaiin ande godo foro. Ai ando Jezreel, kai si o foro Meguido, nashtin te den sa godola kai si te marenpe le Devlesa. Atunchi o Armagedon si kana sa le amperetsii la lumiake kidenape te marenpe le Devlesa.

 Sar si te avel o marimos Armagedon? Chi zhanas so si te kerel o Del, shai tradel dieli kai tradias de mai anglal sar: granizo, te izdral e phuv, bare brishinda, brishinda iagake, rhonzheturia, ai nasualimos pe but manush ai riga (Job 38:22, 23; Ezequiel 38:19, 22; Habacuc 3:10, 11; Zacarías 14:12). Shai avela ke uni dushmaia le Devleske mundarenape iek avresa, ai si te den po gor ke o Del si kon marelpe karing lende (Ezequiel 38:21, 23; Zacarías 14:13).

 Si te avel pharhadi e Phuv ando Armagedon? No, chi si te avel pharhadi e phuv, ke o Del kerdias e Phuv te train siempre pe late (Psalmo 37:29; 96:10, E Nevi Viasta ai o Psalmo [ENV]; Eclesiastés 1:4). Pala godo, o Armagedon nashtil te avel vareso kai pharhavel sa. Kana avela godo gies si te skepilpe ka “o baro narodo”, le servitori chache le Devleske (Sicharimos [Apokalipsis ] 7:9, 14; Psalmo 37:34, ENV).

 E Biblia sikavel ke o Armagedon si te pharhavel “e lumia”? Univar ande uni verseturia phenel o suato lumia te del duma pa e Phuv. Ai vi mothol kako suato te del duma pa manush kai chi kamen te pakian o mui le Devlesko (1 Iovano 2:15-17). Pala godia shai phenas ke o Armagedon chi si te pharhavel “e lumia” (Matei 24:3, ENV).

 Kana si te avel o marimos anda o Armagedon? Pa o baro chinuimos kai kerela te avel o marimos Armagedon, o Jesus phendias: “Khonik chi zhanel kana avela kodo dies vai kodo chaso, chi le angeluria ando rhaio, chi O Shav; ferdi O Dat zhanel” (Mate 24:21, 36). Atunchi e Biblia phenel ke o Armagedon si te avel ande vriama kai o Jesus avela o amperato, ai o Jesus gata si o amperato de kin o 1914 (Mate 24:37-39).