Dža ko teksto

Soj tano o grevo?

Soj tano o grevo?

So vakerela i Biblija:

 O grevo tano postapka, čuvstvo ili misla soj tane protiv e Devleskere merilija. Ko e Devleskere jakhja grevo tano sekoja pogrešno hem nepravedno postapka kolaja so phagena pe leskere zakonija (1. Jovanovo 3:4; 5:17). Isto agjaar, sprema i Biblija, grevo tano ako na kerea adava soj tano ispravno (Jakov 4:17).

 Ko čhibja kolende so sine pišimi i Biblija, o lafija so koristinena pe bašo grevo značinena „te promašine i cel“. Na primer, baši jekh grupa vojnikija ko purano Izrael vakerela pe sine kaj sekova jekh lendar precizno frdela sine barea hem na promašinela sine i cel. O lafija „na primašinela sine i cel“, šaj doslovno te prevedinen pe sar „na kerela sine grevo“ (Sudiite 20:16). Znači, ako nekoj kerela grevo, promašinela i cel, javere lafencar e Devleskere sovršena merilija.

 O Devel tano amaro Stvoriteli hem adaleske isi le pravo te čhivel amenge merilija (Otkrovenie 4:11). Hem sekova jekh amendar tano odgovorno anglo Devel bašo ple postapke (Rimjanite 14:12).

Dali šaj nikogaš te na kera grevo?

 Na. I Biblija vakerela kaj „sarine grešingje hem našti te resen e Devleskiri slava“ (Rimjanite 3:23; 1. Carevite 8:46; Propovednik 7:20; 1. Jovanovo 1:8). Soske?

 O prva manuša, o Adam hem i Eva, sine sovršena, bizo grevo, kerde sprema e Devleskoro liko (1. Mojseeva 1:27). Ama, ola našavgje pumari sovršenost adaleske so na sine poslušna e Devleske (1. Mojseeva 3:5, 6, 17-19). Keda dobingje čhave, o grevo hem o nesovršenstvo, prenesingje lenge da (Rimjanite 5:12). O cari o David potvrdingja adava keda vakergja: „Ko grevo sium bijamo“ (Psalm 51:5).

Dali isi razlika maškar o grevija?

 Oja. Na primer, bašo manuša taro purano Sodom, i Biblija vakerela kaj sine lošna hem grešnikija hem kaj lengoro grevo sine but pharo (1. Mojseeva 13:13; 18:20). Te dikha trin bukja kola so odredinena kobor pharo tano jekh grevo.

  1.   Kobor tano seriozno o grevo. I Biblija predupredinela amen te arakha amen taro akala seriozna grevija sar soj, seksualno nemoral, idolopoklonstvo, čoribe, makjojbe, te la silaja e javerengere bukja, te mudara hem te kera spiritizam (1. Korinkjanite 6:9-11; Otkrovenie 21:8). I Biblija kerela razlika maškar akala grevija hem nepromislena, nenamerna grevija, sar soj lafija ili postapke so povredinena e javeren (Izreki 12:18; Efešanite 4:31, 32). Sepak, i Biblija pottikninela amen te na dikha neseriozno ko nijekh grevo soske adava šaj te čhivel amen te kera pobare grevija soj tane protiv e Devleskere zakonija (Matej 5:27, 28).

  2.   Taro kola motivija tano kerdo. Nesave manuša kerena grevija soske na džanena so o Devel očekujnela lendar (Dela 17:30; 1. Timotej 1:13). Iako i Biblija na opravdinela asavke grevija, sepak, oj kerela razlika maškar lende hem keda nekoj namerno phagela e Devleskere zakonija (4. Mojseeva 15:30, 31). O namerna grevija avena taro jekh lošno vilo (Eremija 16:12).

  3.   Kobor često kerela pe. I Biblija kerela razlika maškar adava dali nesavo grevo kerela pe jekh puti ili povtorinela pe (1. Jovanovo 3:4-8). Okola so namerno grešinena, iako džanena soj tano ispravno, ka oven osudime taro Devel (Evreite 10:26, 27).

 Okola so kergje seriozno grevo šaj te ovel lenge but pharo bašo adava. Na primer, o cari o David pišingja: „Mle grevija tane upro mlo šero sar but pharo tovari, but tane phare so našti te phiravav len“ (Psalm 38:4). Sepak, i Biblija, dela amen nadež akale lafencar: „O rumimo manuš neka mukhel plo drom hem o lošno manuš ple misle, neka iranel pe ko Jehova, kova so ka sikavel leske milost, ko amaro Devel, soske ov spremno ka prostinel leske“ (Isaija 55:7).