KO 1970 berš, o arheolozija arakhle jekh tharo svitok ko En Gedi (Izrael), paše uzo zapadno brego taro Mrtvo More. Ola arakhle o svitok džikote randena sine te otkrinen jekh sinagoga. Oj sine thari keda o gav sine uništimo, verojatno ko šovto veko a.e. O svitok sine ki but lošno sostojba, adaleske našti sine te čitinel pe so pišinela ki leste. Ov našti sine čak ni te phravel pe bizo te oštetinel pe. Ama, koristingja pe tehnologija bašo trodimenzionalno (3D) skeniribe hem šaj sine „te phravel pe“. Isto agjaar, koristingje jekh nevi kompjutersko programa bašo digitalna slike te šaj te čitinen so pišinela ki leste.

So otkringja o skeniribe? Ko adava svitok sine pišimo biblisko teksti. Ko delija so ačhile taro akava svitok arakhljovena stihija soj tane ko početok taro biblisko lil 3. Mojseeva. Ko akala stihija isi e Devleskoro anav ki hebrejsko čhib, pišimo štare hebrejska bukvencar soj tane pendžarde sar tetragram. Izgleda kaj o svitok tano taro periodi maškar 50 berš a.e. hem 400 berš a.e., so značinela kaj ov tano o najpurano svitok tari Biblija ki hebrejsko čhib kova soj otkrimo palo svitokija taro Mrtvo More (Kumran). O Gil Zohar ki novina The Jerusalem Post pišingja: „Sa džikote na uspejngjem te čitina o fragmenti tari 3. Mojseeva so sine arakhlo ko En Gedi, sine razlika taro milja berša maškar o svitokija taro Mrtvo More, kola soj tane taro periodi angleder te uništinel pe o dujto hrami, hem o Kodeks Alepo, kova soj tano taro 10 veko a.e.“. Sprema o ekspertija, o teksti taro akava svitok sikavela kaj o masoretsko teksti tari Tora * „na sine menimo nekobor milja berša, hem kaj o greške adalengere so prepišinena le sine na meningje o teksti“.