Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na o be o Tseba?

Na o be o Tseba?

Na ruri Bajuda bao ba bego ba eya Jerusalema ka Pentekoste ya 33 C.E. ba be ba etšwa “setšhabeng se sengwe le se sengwe se se lego ka tlase ga legodimo”?

Setarata Seo se Tletšego ka Batho Kua Jerusalema ka Pentekoste ya 33 C.E.

Go oketša pegong ya Beibele yeo e lego go Ditiro 2:5-11, mongwadi wa Mojuda yo a phetšego mehleng yeo e lego Philo, o neile pego yeo e hlalosago lešaba la batho bao ba bego ba tlile Jerusalema ka Pentekoste ya 33 C.E.

Philo o ngwadile ka basepedi bao ba bego ba tlile Jerusalema gore: “Mašabašaba ao a tšwago metseng e mentši kudu a tla monyanyeng o mongwe le o mongwe, a mangwe a sepela nageng, a mangwe a sepela ka dikepe go tšwa ka bohlabela, ka bodikela, ka leboa le ka borwa.” O ile a ba a tsopola go tšwa lengwalong leo Agaripa wa Pele, e lego setlogolwana sa Heroda yo Mogolo, a le rometšego Mmušiši Caligula wa Moroma. Lengwalong leo Agaripa o boletše ka Jerusalema gore: “Motse o Mokgethwa . . . ga se motsemošate wa naga e tee ya Judea eupša e bile ke wa dinaga tše dingwe tše dintši ka baka la dikoloni tšeo o ilego wa di hloma nako le nako dinageng tša kgauswi.”

Agaripa o ile a dira lelokelelo la dinaga tšeo dikoloni tša Juda di bego di hlomilwe go tšona tšeo di akaretšago dinaga tša kgole tša Mesopotamia, Leboa la Afrika, Asia Minor, Gerika le dihlakahlaka tša Mediterranean. Seithuti Joachim Jeremias se re: “Le ge lelokelelo le le sa bolele ka go lebanya ka maeto a go ya Jerusalema, kgopolo ye le ge e se ya bolelwa ka go lebanya e a kwagala ka gobane batho ka moka ba bagolo ba Bajuda ba be ba tlamegile go ya moo.”—Doiteronomio 16:16.

Batho ba diketekete bao ba bego ba etla menyanyeng ya Sejuda ya Jerusalema ba be ba robala kae?

Mašaledi a matangwana a go hlapela kua Jerusalema

Go be go swarwa menyanya e meraro ka ngwaga Jerusalema, e lego Paseka, Pentekoste le Monyanya wa Mešaša. Lekgolong la pele la nywaga, batho ba diketekete go tšwa Isiraele ka moka le go tšwa dinageng tše dingwe ka moka tšeo Bajuda ba bego ba dula go tšona ba be ba tšea leeto go ya menyanyeng yeo kua Jerusalema. (Luka 2:41, 42; Ditiro 2:1, 5-11) Basepedi ba ka moka ba bodumedi ba be ba swanetše go hwetša mo ba ka robalago gona.

Ba bangwe ba be ba robala go bagwera ba bona; ba bangwe ba be ba robala mafelong a go amogela baeng. Ba bantši ba be ba hloma ditente go bapa le maboto a motse. La mafelelo ge Jesu a be a le Jerusalema, o ile a robala motseng wa kgauswi wa Bethania.—Mateo 21:17.

Meago e mmalwa yeo e nago le matangwana a mantši a go hlapela e ile ya hwetšwa kgauswi le tempele. Go naganwa gore meago ye e be e le dihosetele tšeo go tšona basepedi ba bodumedi ba bego ba ka dula go tšona le go itlhwekiša pele ba tsena tempeleng. Mongwalokgwaro wo o hweditšwego go o mongwe wa meago ye o bontšha gore moetapele le moruti wa sinagoge ya moo e lego Theodotus, “o ile a aga sinagoge gore go balelwe Torah go yona, . . . go oketša moo a aga le dihosetele, diphapoši le go di tsenyetša meetse gore go dule batho bašele bao ba hlokago.”