Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

TABA YA LETLAKALA LA KA NTLE | NA THUTAMAHLALE E TŠEETŠE BEIBELE LEGATO?

Kamoo Thutamahlale e go Kgomago ka Gona

Kamoo Thutamahlale e go Kgomago ka Gona

Pukuntšu e nngwe e re thutamahlale ke “go ithuta ka tlhago le tsela yeo legohle le šomago ka yona go dirišwa ditlhahlobo le dipalopalo.” Go dira se ka moka ke mošomo o thata, e bile ka dinako tše dingwe o a ferekanya. Borathutamahlale ba fetša dibeke, dikgwedi gaešita le nywaga ba leka go dira diteko le go hwetša dipoelo ka dilo tše itšego. Ka dinako tše dingwe ga ba hwetše tharollo ya dilo tšeo, eupša mabakeng a mangwe ba kgona go hwetša tharollo yeo e holago batho. Ela hloko mehlala e sego kae.

Khamphani e nngwe ya Yuropa e kopantše polasetiki ya go tia le sehlwekišameetse sa maemo a godimo go tšweletša sedirišwa seo se hlwekišago meetse gore batho ba se tsenwe ke malwetši. Didirišwa tša go swana le se di dirišitšwe dinakong tša dikotsi tša tlhago go swana le tšhišinyego ya lefase ya kua Haiti ka 2010.

Kua lefaufaung, go na le disathalaete tšeo di dirago Global Positioning System (GPS). Le ge mathomong e be e diretšwe go thuša ditirelong tša bošole, GPS e thuša baotledi ba dikoloi, bafofiši ba difofane, basesiši ba dikepe, batsomi gaešita le banamedi ba dithaba gore ba tsebe tsela. Re leboga borathutamahlale bao ba dirilego GPS ka ge e dira gore go be bonolo go tseba tsela.

Na o šomiša mogalathekeng, khomphutha goba Inthanete? Na o lemogile gore maemo a gago a maphelo a kaonefaditšwe ke dihlare tša kalafo tšeo di kaonefaditšwego? Na o šomiša sefofane go tšea maeto? Ge e ba go le bjalo, gona o thabela dilo tše dingwe tšeo thutamahlale e hotšego batho ka tšona. Thutamahlale e kgomile bophelo bja gago ka tsela e kgahlišago.

THUTAMAHLALE GA E TSEBE DILO KA MOKA

Borathutamahlale lehono ba nyakišiša ka mo go tseneletšego ka tlholo gore ba oketše tsebo ya bona. Ditsebi tšeo di ithutago ka diathomo tša nuclear di lekodišišitše ka kelohloko tsela yeo athomo e šomago ka yona, mola ditsebi tša go ithuta ka legohle le bolepi bja dinaledi di nyakišiša ka seo se diregilego nywageng e dibilione yeo e fetilego e le ge di leka go nyaka mathomo a legohle. Borathutamahlale ba bangwe ba nagana gore ge e ba Modimo wa ka Beibeleng a phela, gona ba swanetše go ba ba mmone ge ba be ba dutše ba nyakišiša ka mo go tseneletšego.

Borathutamahlale ba bangwe le boradifilosofi ba go tuma le bona ba tšere kgato e nngwe. Ba tšwetše pele ka seo mongwadi wa dipuku tša thutamahlale e lego Amir D. Aczel a se bitšago: “Go se dumelelane ga borathutamahlale ka go ba gona ga Modimo.” Ka mohlala, rathutamahlale wa go tuma lefaseng o boletše gore: “Go se be gona ga bohlatse bja gore go na le Modimo yo a bopilego legohle go bontšha gabotse gore Modimo ga a gona.” Ba bangwe ba re mediro ya Modimo wa ka Beibeleng ke ya “maleatlana” le ya “meoya yeo e sego ya tlhago ya bofora.” a

Lega go le bjalo, re ka ipotšiša gore: Na thutamahlale e fihleletše tsebo e lekanego ka legohle go ka dira diphetho tše bjalo? Karabo e bonolo ke aowa. Thutamahlale e gatetše pele ka tsela e makatšago, eupša borathutamahlale ba bantši ba lemogile gore go sa na le dilo tše dintši tšeo di sa tsebjego. Rathutamahlale le mothopasefoka sa Nobel e lego Steven Weinberg o boletše gore: “Re ka se tsoge re kwešišitše legohle.” Moprofesara Martin Rees, yo e lego rathutamahlale wa maemo a godimo wa Brithania o ngwadile gore: “Go na le dilo tše dingwe tšeo batho ba ka se tsogego ba di kwešišitše.” Therešo ke gore dilo tše dintši tša tlhago, go tloga ka sele e nyenyane go fihla ka legohle le legolo kudu e sa dutše e le dilo tšeo thutamahlale lehono e palelwago ke go di kwešiša. Ka mohlala:

  • Borathutaphedi ga ba kwešiše ka mo go feletšego seo se diregago ka disele tšeo di phelago. Tsela yeo disele di dirišago matla, di tšweletšago diprotheine le go arogana ka yona e sa dutše e le dilo tšeo thutamahlale e palelwago ke go di hlalosa ka mo go feletšego.

  • Matlakgogedi a kgoma maphelo a rena motsotswana o mongwe le o mongwe wa letšatši. Lega go le bjalo se e sa dutše e le semaka go borathutamahlale. Ga ba tsebe ka mo go feletšego gore matlakgogedi a kgona bjang go gogela motho fase goba go dira gore ngwedi o dikologe lefase.

  • Ditsebi tšeo di ithutago ka legohle di akanyetša gore mo e ka bago 95 lekgolong ya lona ga e bonwe gaešita le ka didirišwa tša thutamahlale. Tsela yeo legohle le bopegilego ka yona e sa dutše e sa tsebje.

Go na le dilo tše dingwe tšeo di sa tsebjego tšeo di gakantšhago borathutamahlale. Ke ka baka la’ng go le bohlokwa gore ba nyakišiše? Mongwadi wa dipuku tša thutamahlale yo a tumilego o hlalositše gore: “Go na le dilo tše dintši tšeo re sa di tsebego ka legohle, ge di bapetšwa le tšeo re di tsebago. Go ya ka nna thutamahlale e swanetše go dira gore o ikwe o nyaka go ithuta ka yona ka mo go oketšegilego go ena le gore e go dire gore o dumele seo e se bolelago.”

Ka gona ge e ba o nagana gore thutamahlale e tla tšeela Beibele legato le go lebatša batho ka Modimo, ela hloko ntlha ye: Ge e ba borathutamahlale bao ba hlalefilego kudu bao ka didirišwa tša bona tše matla ba kgonne feela go hwetša kwešišo e lekanyeditšwego ya legohle, na e tla ba mo go kwagalago go akgofela go phaela ka thoko taba ya gore go na le dilo tšeo thutamahlale e ka se kgonego go di nyakišiša? Bofelong bja ngangišano ye e telele ya histori le thuto ya dinaledi, Encyclopedia Britannica e phethile ka gore: “Ka morago ga nywaga e ka bago 4 000 ya go ithuta ka dinaledi, legohle ke le le makatšago go swana le ge le ile la makatša Bababilona.”

Dihlatse tša Jehofa di hlompha tokelo ya motho yo mongwe le yo mongwe ya go itirela phetho mabapi le taba ye. Re katanela go latela tlhahlo ya Beibele e rego: “Anke go lekalekana ga lena go tsebje bathong bohle.” (Bafilipi 4:5) Ka tsela yeo, re go kgothaletša go hlahloba tsela yeo thutamahlale le Beibele di dumelelanago ka yona.

a Batho ba bangwe ga ba dumelelane le Beibele ka baka la dithuto tša dikereke tša nakong e fetilego le tša gona bjale, go swana le tumelo ya gore lefase le bogareng bja legohle goba gore Modimo o bopile lefase ka matšatši a tshela a diiri tše 24.—Bona lepokisi leo le rego: “ Beibele le Mabaka a Kwagalago go ya ka Thutamahlale.”