Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

EKIŠANG TUMELO YA BONA | JOSEFA

“A ke Eme Legatong la Modimo?”

“A ke Eme Legatong la Modimo?”

JOSEFA o be a eme serapeng sa gagwe ge letšatši le sobela. Mohlomongwe o be a lebeletše mepalemeng ya ditatlele le dihlareng tše dingwe tša dienywa, matamong ao a nago le dibjalo tša ka meetseng le ka kua ga leboto, a bona ganyenyane kua ntlong ya Farao. Akanya Josefa a ekwa medumo yeo ya kgole a le ntlong ya gagwe; morwa wa gagwe e lego Manase o be a segiša moratho wa gagwe Efuraime. Josefa o be a kgona go akanya boemo bja ka moo ntlong, mosadi wa gagwe a segela fase ge bašemane ba bapala ka tsela ya go segiša. Josefa o ile a myemyela. O be a tseba gore o šegofaditšwe.

Josefa o be a reile morwa wa gagwe wa leitšibulo leina la Manase ka ge le be le bolela ka go lebala. (Genesi 41:51) Ditšhegofatšo tša Modimo tša nywageng yeo di be di tloga di lebaditše Josefa bohloko bja go gopola ga gabo, barwarragwe le tatagwe. Lehloyo leo bagolo ba gagwe ba bego ba mo hloile ka lona le be le fetotše bophelo bja gagwe. Ba ile ba mo hlasela, ba rera go mmolaya ke moka ba mo rekišetša babapatši e le lekgoba. Ga e sa le go tloga ka nako yeo, bophelo bja gagwe bo be bo bile le mathata a mantši. Ka nywaga e mentši, o be a ile a ba lekgoba a ba a golegwa—a tšea nako e itšego a le ditlemong tša tšhipi. Eupša bjale šo—ke mmuši yo a latelago Farao setšhabeng se matla sa Egipita! *

Josefa o be a tšere nywaga e mentši a bona dilo di direga go ya kamoo Jehofa a bego a boletše e sa le pele. Egipita e be e le gare nywageng yeo e šupago yeo e porofetilwego ya puno e ntši gomme Josefa o be a hlokometše go bolokwa ga mabele a šetšego a setšhaba. Nakong yeo, o be a ile a belegelwa barwa babedi ke mosadi wa gagwe e lego Asenatha. Go dutše go le bjalo, o be a fela a gopola lapa labo leo le bego le le bokgole bja dikhilomithara tše makgolo—kudukudu moratho wa gagwe e lego Benjamini gotee le tatago bona yo a rategago e lego Jakobo. Josefa a ka ba a be a ipotšiša ge e ba ba be ba phetše gabotse e bile ba šireletšegile. Mohlomongwe a ka ba a be a ipotšiša le taba ya ge e ba bagolo ba gagwe ba be ba fetotše ditsela tša bona tša bošoro goba ge e ba a be a ka tsoga a dirile khutšo le ba lapa labo gomme a boelana le bona.

Ge e ba khutšo ya lapa leno e kile ya šitišwa ke lehufa, go ekwa goba lehloyo, o ka ba o na le seo o swanago le Josefa ka sona. Re ka ithuta’ng tumelong ya Josefa ge a be a hlokometše lapa labo?

“EYANG GO JOSEFA”

Josefa o be a phela a swaregile gomme nywaga e feta ka lebelo. Go etša ge Jehofa a be a boletše e sa le pele torong yeo a bego a e rometše Farao, ngwaga wa bošupa wa puno e ntši o be o tla latelwa ke phetogo e kgolo kudu. Puno e ile ya gana! Go se go ye kae ke ge tlala e ukametše dinaga ka moka tša kgauswi. Lega go le bjalo, go etša ge Beibele e bolela, “nageng ka moka ya Egipita go be go na le dijo.” (Genesi 41:54) Ga go pelaelo gore polelelopele yeo e buduletšwego ya Josefa le mohlala wa gagwe wa go ba le thulaganyo e botse di be di hola Baegipita.

Ka ge Josefa a ile a dula a ikokobeditše, Jehofa o ile a dula a mo diriša

Baegipita ba swanetše go ba ba ile ba ikwa ba kolota Josefa gomme ba reta bokgoni bja gagwe bja go rulaganya dilo. Lega go le bjalo, Josefa a ka no ba a be a nyaka gore go tagafatšwe Modimo wa gagwe feela, e lego Jehofa. Ge e ba re diriša bokgoni le ge e le bofe bjo re ka bago re na le bjona go direleng Modimo wa rena ka boikokobetšo, Modimo a ka bo diriša ka ditsela tše di fetago tšeo re bego re ka di nagana.

Lega go le bjalo, ge nako e dutše e eya, Baegipita le bona ba ile ba thoma go hlaselwa ke tlala. Ge ba be ba llela Farao gore a ba thuše, o be a fo ba laela a re: “Eyang go Josefa. Selo le ge e le sefe seo a le botšago sona, le se direng.” Ka gona Josefa o ile a thoma go bula dišego tšeo di bego di bolokile mabele a šetšego, gomme batho ba be ba kgona go reka ao ba a nyakago.—Genesi 41:55, 56.

Lega go le bjalo, dinageng tša kgauswi batho ba be ba se na lehlogonolo leo. Bokgoleng bja dikhilomithara tše makgolo kua Kanana, lapa labo Josefa le be le tlaišega. Jakobo yo a tšofetšego o ile a kwa gore go be go na le mabele kua Egipita, ka gona a botša bana ba gagwe gore ba theogele moo ba yo reka dijo.—Genesi 42:1, 2.

Jakobo o ile a roma barwa ba lesome, eupša a se rome yo monyenyane go bona e lego Benjamini. Jakobo o be a gopola gabotse nako yeo a ilego a roma Josefa a le noši, yena morwa wa gagwe yo a bego a mo rata gore a yo etela bagolo ba gagwe. E bile la mafelelo ge Jakobo a be a bona mošemanyana wa gagwe. Barwa ba gagwe ba bagolo ba ile ba tliša seaparo sa Josefa se sebotse gae—leswao la lerato leo tatagwe a bego a mo rata ka lona le go mo tšeela godimo—se rathagane e bile se thankgetše madi. Ba ile ba dira gore mokgalabje yo a kwelego bohloko a dumele gore Josefa o be a jelwe ke dibata.—Genesi 37:31-35.

“GATEETEE JOSEFA A GOPOLA”

Barwa ba Jakobo ba ile ba fihla Egipita ka morago ga leeto le letelele. Ge ba be ba botšiša ka tša go reka mabele, ba ile ba laelwa gore ba ye go mohlankedi yo mogolo wa mmušo yo a bitšwago Tsafenathe-panea. (Genesi 41:45) Na ge ba mmona ba ile ba tseba gore e be e le Josefa? Le gatee. Ba ile ba bona feela mmuši wa maemo a godimo wa Moegipita, yoo ba bego ba nyaka thušo ya gagwe. E le go bontšha tlhompho, ba ile ba dira seo se bego se tlwaetšwe go dirwa: Ba ile “ba mo khunamela ba inamišeditše difahlego fase.”—Genesi 42:5, 6.

Go thwe’ng ka Josefa? O ile a tseba barwarragwe di tloga fase! Se sengwe gape ke gore ge a ba bona ba mo khunamela, o ile a gopola bošemanyaneng bja gagwe. Pego e re botša gore “gateetee Josefa a gopola ditoro” tšeo Jehofa a bego a ile a mo nea tšona nakong ya ge e be e sa le mošemanyana, e lego ditoro tšeo di bego di bolela e sa le pele ka nako yeo bana babo ba bego ba tla mo khunamela—sona seo bjale ba bego ba se dira! (Genesi 37:2, 5-9; 42:7, 9) Josefa o be a tla dira’ng? Na o be a tla ba gokarela? Na o be a tla itefeletša?

Josefa o be a tseba gore ga se a swanela go dira dilo go ya ka maikwelo a gagwe, go sa šetšwe gore ke selo sefe. Go be go le molaleng gore Jehofa ke yena a hlahlago kamoo dilo di bego di direga ka gona. Morero wa gagwe o be o akaretšwa. O be a ile a holofetša gore o tla dira gore peu ya Jakobo e be setšhaba se matla. (Genesi 35:11, 12) Ge e ba bana babo Josefa ba be ba sa le šoro, ba na le boithati e bile ba sa botege, ruri ditlamorago tšeo di swarelelago tša seo di be di tla ba kotsi! Ka ntle le moo, ge nkabe Josefa a ile a dira dilo go ya ka maikwelo a gagwe, o be a tla šitiša khutšo yeo e bego e le kotsing kua gae, mohlomongwe a ba a bea bophelo bja tatagwe le bja Benjamini kotsing. Na bona ba be ba sa phela? Josefa o ile a kgetha go se itsebiše e le gore a tle a leke barwarragwe gomme a bone gore e be e le batho ba mohuta mang. Ke moka o be a ka tseba seo Jehofa a bego a nyaka a se dira.

Mohlomongwe o ka se tsoge o ikhweditše o le boemong bjoo bjo bo sa tlwaelegago. Lega go le bjalo, lehono ntwa le karogano di tlwaelegile ka malapeng. Ge re lebeletšane le mathata a bjalo, re ka fo latela dipelo tša rena gomme ra dira dilo go ya ka maikwelo a rena a go se phethagale. Ke gabohlale kudu go ekiša Josefa le go leka go kwešiša kamoo Modimo a nyakago gore re dire dilo ka gona. (Diema 14:12) Gopola gore le ge go le bohlokwa go dira khutšo le ditho tša lapa, go dira khutšo le Jehofa le Morwa wa gagwe go bohlokwa kudu.—Mateo 10:37.

“LE TLA LEKWA”

Josefa o ile a ba leka ka diteko di latelelana bakeng sa go utolla gore barwarragwe e be e le batho ba mohuta mang dipelong tša bona. O ile a thoma ka go bolela le bona ka bogale, a diriša mohlatholodi, a ba latofatša ka go ba dihlodi tša go tšwa nageng e šele. E le ge ba leka go itwela, ba ile ba mmotša ka lapa labo bona—go akaretša le ntlha ya gore ba be ba na le ngwanabo bona yo monyenyane yo a sa lego ka gae. Josefa o ile a leka go uta lethabo la gagwe. Na ruri moratho wa gagwe o be a sa phela? Bjale Josefa o ile a tseba gore a ka sepediša ditaba bjang. O itše: “Le tla lekwa ka se se latelago,” ke moka a ba botša gore o swanetše go bona ngwanabo bona yo monyenyane. Ge nako e dutše e eya, o ile a dumela a ba tlogela gore ba boele gae ba yo tšea ngwanabo bona yo monyenyane ge e ba yo mongwe wa bona a be a ka dumela go šala e le mogolegwa.—Genesi 42:9-20.

Ge barwarragwe ba le gare ba boledišana ka taba yeo, ba sa lemoge gore Josefa o a ba kwešiša, ba ile ba ikomanyetša sebe se segolo seo ba bego ba se dirile nywageng e 20 e fetilego. Ba itše: “Ruri re na le molato ka ngwanabo rena, ka gobane re bone tlalelo ya gagwe ge a be a re lopa gore re mo šokele, eupša ra se theetše. Ke ka baka leo re wetšwego ke tlalelo ye.” Josefa o be a kwešiša seo ba bego ba se bolela, gomme o ile a swanelwa ke gore a ba furalele gore ba se ke ba bona megokgo ya gagwe. (Genesi 42:21-24) Lega go le bjalo, o be a tseba gore tshokologo ya kgonthe e akaretša se se fetago kudu maikwelo a go itsholela ditlamorago tša tiro e kgopo. Ka gona o ile a tšwela pele ka teko ya gagwe.

O ile a ba romela gae gomme a šala le Simeone e le mogolegwa. Le gona o ile a dira gore tšhelete e utwe ka mekotleng ya dijo yeo ba bego ba eya le yona gae. Barwarragwe ba ile ba ya gae, gomme ba kgodiša Jakobo gore a ba dumelele ba sepele le mmamoratwa wa gagwe Benjamini go ya Egipita. Ge ba fihla Egipita, ba ile ba botša mohlanka wa Josefa ka tšhelete yeo ba e hweditšego ka mekotleng ya bona, gomme ba ithaopela go e lefa ka moka. Boithaopo bjoo bo be bo kgahliša, eupša Josefa o be a sa dutše a nyaka go bona semelo sa bona sa kgonthe ka mo go oketšegilego. O ile a ba direla monyanya gomme a thatafalelwa ke go ikuta kamoo a bego a kgomegile ka gona ge a bona Benjamini. Ke moka o ile a ba romela gae, a ba kgobeletše ka dijo, fela lekgeng le senwelo sa silifera se be se utilwe ka mokotleng wa Benjamini.—Genesi 42:26–44:2.

Ke moka Josefa o ile a akgofela go phetha molaba wa gagwe. O ile a laela gore barwarragwe ba rakedišwe, ba golegwe ba be ba latofatšwe ka go utswa senwelo. Ge se hweditšwe ka mokotleng wa Benjamini, ka moka ga bona ba ile ba tlišwa go Josefa. Bjale Josefa o ile a hwetša sebaka sa go bona gore barwarragwe e be e le batho ba mohuta mang. Juda o ile a ba seboleledi sa bona. O ile a kgopela gore ba gaugelwe, a ba a ithaopela gore ka moka ga bona e le ba 11 e be makgoba Egipita. Josefa o ile a gana a re go šale Benjamini a nnoši Egipita e le lekgoba eupša a re ba bangwe ka moka ga bona ba sepele.—Genesi 44:2-17.

Juda o ile a arabela ka polelo e kgomago kudu. O itše: “Ke yena a nnoši a šetšego wa bana ba mmagwe, le gona tatagwe o mo rata kudu.” Mantšu ao a swanetše go ba a ile a kgoma Josefa ka gobane e be e le morwa yo mogolo wa mosadi yo a rategago wa Jakobo e lego Ragele, yoo a ilego a hwa ge a be a belega Benjamini. Go molaleng gore Josefa o be a gopola Ragele go swana le tatagwe. Mohlomongwe tswalano yeo e be e dira gore Josefa a rate Benjamini le go feta.—Genesi 35:18-20; 44:20.

Juda o ile a tšwela pele a lopa Josefa gore a se ke a dira Benjamini lekgoba. O ile a ba a ithaopela go ba lekgoba legatong la Benjamini. Ke moka o ile a phetha ka kgopelo ye e kgomago pelo kudu, e rego: “Nka rotogela bjang go tate ke sa sepele le mošemane yo? Ke boifa gore ke tla bona bohloko bjo bo tlago go wela tate.” (Genesi 44:18-34) Bjo e be e le bohlatse bja gore Juda o fetogile. Ga se a bontšha feela moya wa go itshola, eupša o ile a bontšha kwelobohloko le boikgafo ka tsela e kgahlišago.

Josefa o ile a bona gore barwarragwe ba be ba itsholela seo ba bego ba mo dirile sona

Josefa o be a se sa kgona go itshwara. O ile a swanelwa ke go lokolla maikwelo ao a bego a tlalelane ka ona. Ka morago ga go raka bahlanka ba gagwe ka moka, o ile a lla ka go hlaboša kudu moo sello sa gagwe se ilego sa fihla ntlong ya Farao. Ke moka mafelelong o ile a ikutolla a re: “Ke nna morwarrago lena Josefa.” O ile a gokarela barwarragwe bao ba maketšego gomme a ba lebalela ka botho bakeng sa tšohle tšeo ba bego ba mo dirile tšona. (Genesi 45:1-15) Ka go re’alo o ile a bonagatša pono ya Jehofa, yoo a lebalelago ka bolokologi. (Psalme 86:5) Na le rena re dira bjalo?

“O SA PHELA”!

Ge Farao a ekwa taba ka moka yeo e bakilego mpherefere ntlong ya Josefa, o ile a kgopela Josefa gore a hudušetše tatagwe yo a tšofetšego Egipita, gotee le lapa labo ka moka. Ka gona ga se gwa tšea nako e telele kudu ge mafelelong Josefa a kopana le tatagwe yo a rategago. Jakobo o ile a lla gomme a re: “Bjale gona nka hwa, ka gobane bjale ke bone sefahlego sa gago gore o sa phela.”—Genesi 45:16-28; 46:29, 30.

Ge e le gabotse, Jakobo o ile a phela nywaga e mengwe e 17 kua Egipita. O ile a phela nako e telele gore a botše barwa ba gagwe ba 12 ditšhegofatšo tša boporofeta. Ge e le Josefa, e lego morwa wa gagwe wa bo-11, o ile a mo nea kabelo yeo e lego gabedi yeo gantši e newago leitšibulo. Go yena go be go tla tšwa meloko e mebedi ya Isiraele. Go thwe’ng ka Juda, e lego morwa wa gagwe wa bone, yoo a ilego a phala barwarragwe ge a be a bontšha moya wa go itshola? O ile a hwetša tšhegofatšo e kgolo ya gore: Mesia o be a tla tšwa lešikeng la lapa labo!—Genesi, dikgaolo 48, 49.

Ge Jakobo a be a ehwa a na le nywaga e 147, barwarre ba Josefa ba be ba boifa gore bjale morwarre wa bona yo matla o be a ka nyaka go itefeletša. Eupša Josefa o ile a ba kgodiša ka lerato. E be e le kgale a boletše gore ka ge Jehofa e be e le yena a dirilego gore lapa leo le hudugele Egipita, barwarragwe ba se sa nyamišwa ke seo se diregilego. Bjale o ile a oketša ka potšišo ye e makatšago e rego: “A le ra gore nka ipea maemong a Modimo?” (Genesi 15:13; 45:7, 8; 50:15-21) Josefa o be a tšea Jehofa e le Moahlodi yo a phethagetšego. Ka gona, Josefa e be e le mang gore a otle bao Jehofa a ba lebaletšego?—Baheberu 10:30.

Na o ke o hwetše o thatafalelwa ke go lebalela ba bangwe? Go ka ba thata kudu ge e ba motho yo mongwe a re kwešitše bohloko ka boomo. Eupša ge e ba re lebalela go tšwa pelong bao ba itsholago e le ka kgonthe, re tla thuša ka go alafa dintho tše dintši—go akaretša le tša rena. Le gona re tla ekiša tumelo ya Josefa le mohlala wa Tatagwe yo a gaugelago, Jehofa.

^ par. 4 Bona dihlogo tša “Ekišang Tumelo ya Bona” ditokollong tša Morokami tša August 1, 2014; November 1, 2014; le February 1, 2015.