Mantšu a a mongwadi wa bogologolo wa Beibele a bontšha gore batho ba phela nako e kopana kudu ge ba bapetšwa le go ba gona ga lefase ka mo go sa felego. Ee, ka nywaga e diketekete meloko e bile gona ya ba ya tloga, e fela Lefase le sa dutše le tiile le go se šišinyege e bile le re nea bophelo go ba go fihla le gona bjale.

Batho ba bangwe ba hlalositše nywaga ya ka morago ga Ntwa ya II ya Lefase e le yeo e bilego le diphetogo tše dikgolo go feta le ge e le neng pele. Nywageng e 70 go ba go feta moo, batho ba bone tšwelopele e kgahlišago ditabeng tša dinamelwa, tša poledišano gotee le thekinolotši, tšeo di tlišitšego diphetogo tše dikgolo maemong a ikonomi. Ba bantši ba thabela maemo a bophelo ao peleng ba bego ba nagana gore a ka se kgonege. Gona bjale, palo ya badudi ba lefase e oketšegile ka makga a e ka bago a mararo.

Lega go le bjalo, dilo tše ka moka ga se tša direga ntle le ditlamorago. Ditiro tša batho di senya lefase e bile ge e ba se se tšwele pele, medikologo ya tlhago e ka se kgone go šoma gabotse gore e thekge bophelo. Ge e le gabotse, borathutamahlale ba bangwe ba bolela gore nywaga e makgolo e sego kae e fetilego, batho ba be ba dira dilo tšeo di fetošitšego lefase ka tsela e makatšago.

Beibele e boletše ka nako yeo ka yona batho ba tlago go ‘senya lefase.’ (Kutollo 11:18) Ba bangwe ba ipotšiša ge e ba re phela nakong yeo. Ke tshenyo e kaaka’ng yeo e tlago go direga go ya pele? Na boemo bjo ke bjoo bo ka se lokišegego? Na ruri batho ba ka senya lefase go fihla bokgoleng bjoo le ka se lokišegego?

Na lefase le boemong bjoo bo ka se lokišegego? Borathutamahlale ba bangwe ba nagana gore go ka ba thata go bolela e sa le ka pele diphetogo tšeo di ka bago gona. Ka baka leo, ba tshwenyegile ka gore re ka ba re le kgauswi le go ba kotsing yeo diphetogo tša leratadima tšeo di sa letelwago le tšeo di diregago ka bjako di ka tlišago ditlamorago tše kotsi.

Tšea ka mohlala, Lehlwa Leo le Apareditšego Antarctic Bodikela. Ba bangwe ba nagana gore ge e ba go hlatloga ga dithempheretšha lefaseng le mawatleng go tšwela pele, se se tla dira gore lehlwa leo le tologe gomme boemo bjo bo ka mpefala le go feta. Se se bakwa ke gore lehlwa ka tlhago ga le amogele mahlasedi a letšatši. Ka gona ge dithempheretšha di hlatloga, lehlwa le le a tologa gomme lewatle leo le kgonago go amogela mahlasedi a letšatši leo le khupeditšwego ke lehlwa mafelelong le thoma go bonagala. Karolo ya tlasetlase ya lewatle e amogela phišo e ntši, yeo mafelelong e dirago gore lehlwa le tologe kudu. Boemo bjo bo kotsi bo ka thoma go se laolege. Go hlatloga ga meetse lewatleng ao a bakwago ke go tologa ga lehlwa go ka feleletša go bakile kotsi bathong ba dimilione tše makgolo.

Go šetše go gatilwe megato e fapafapanego gore go rarollwe bothata bjo bo mpefetšego bjoo ga bjale re lebeletšanego le bjona. Mogato woo o bego o dutše o dirišwa o akaretša go tšwela pele go kaonefatšwa maemo a ikonomi le a tša leago ka ditšweletšwa tša tlhago ntle le go di diriša kudu go feta kamoo polanete ya rena e ka di tšweletšago. Ka gona, se se bolela go diriša feela ditšweletšwa tše di lekanego tšeo lefase le ka kgonago go di tšweletša. Se se bile le mafelelo afe?

Ka manyami, go swana le maemo a phuhlamego a ikonomi a lefase ka bophara, bothata bja go dirišwa gampe ga ditšweletšwa tša tlhago e sa dutše e le tlhobaboroko. Batho ba tšwela pele go diriša ditšweletšwa tše ka lebelo le legolo go feta kamoo lefase le ka di tšweletšago ka gona ka mokgwa wa tlhago. Na go na le seo se ka dirwago ka bothata bjo? Seithuti se sengwe sa tswalano ya diphedi le tikologo se boletše gore: “Ka kgopolo e itšego, ga re na leano la kamoo re ka hlokomelago polanete ye ka gona.” Boemo bjo bo sepedišana gabotse le seo Beibele e se bolelago, ge e re: “Ga go matleng a motho yo a sepelago gore a laole dikgato tša gagwe.”—Jeremia 10:23.

Ka lehlakoreng le lengwe, Beibele e re kgonthišetša gore Modimo, yena Mmopi wa rena, a ka se dumelele  gore batho ba senye polanete ye. Go Psalme 115:16, re bala gore: “Lefase [Modimo] o le neile bana ba batho.” Ee, polanete ya rena ke ‘mpho e botse’ e tšwago go Tatago rena wa legodimong. (Jakobo 1:17) Na re be re ka letela gore Modimo a re nee selo se itšego seo se šomago gabotse ka nakwana ke moka sa kgaotša go šoma ka morago? Le gatee! Seo re se bona ka tsela yeo a hlamilego polanete ya rena.

Puku ya Beibele ya Genesi e re botša ditaba ka botlalo tša kamoo Modimo a bopilego lefase ka gona. Mathomong, lefase le hlalositšwe e le leo le se nago “sebopego e bile le se na selo gomme leswiswi le apareditše bodiba.” Lega go le bjalo, go boletšwe ka “meetse”—a lego bohlokwa bakeng sa diphedi ka moka—tšeo di lego gona polaneteng. (Genesi 1:2) Ke moka Modimo a re: “Seetša a se be gona.” (Genesi 1:3) Ga go pelaelo gore mahlasedi a letšatši a ile a hlaba sebakabakeng gomme ka lekga la pele gwa ba le seetša lefaseng. E bile Beibele e bolela gape ka go bopša ga naga e omilego le mawatle. (Genesi 1:9, 10) Se se latelago, go ile gwa tšwelela ‘bjang, dimela tše di tšweletšago peu le dihlare tše di enywago.’ (Genesi 1:12) Dilo ka moka tšeo di bego di hlokagala gore medikologo ya bophelo e tšwele pele—e bjalo ka photosynthesis, e lego modikologo wo dimela di hwetšago phepo go tšwa letšatšing—di be di le gona. Morero ka ditokišetšo tše ka moka tše di tseneletšego e be e le ofe?

Moporofeta wa bogologolo Jesaya o hlalositše Modimo e le “Yena yo a le theilego ka go tia, yo a sa le bopelago lefeela, yo a le hlametšego go dulwa ke batho.” (Jesaya 45:18) Go molaleng gore Modimo o be a rerile gore lefase le dulwe ke batho ka mo go sa felego.

Ka manyami, batho ba dirišitše gampe mpho ye e botse ya Modimo go fihla bokgoleng bja go e senya. Lega go le bjalo, morero wa Mmopi ga se wa fetoga. Monna yo mongwe wa bogologolo o itše: “Modimo ga se motho mo a kago aketša, e bile ga se ngwana wa motho mo a kago go itshola. Na seo a se boletšego a ka se se dire?” (Numeri 23:19) Ge e le gabotse, go e na le go dumelela gore lefase le senywe go tla nako yeo ka yona Modimo a tlago go “senya bao ba senyago lefase” yeo e batamelago ka lebelo.—Kutollo 11:18.

Thutong ya gagwe e tumilego ya Thabeng, Jesu Kriste o itše: “Go thaba ba moya o boleta, ka ge ba tla ja bohwa bja lefase.” (Mateo 5:5) Thutong yona yeo, Jesu  o utolotše ditsela tšeo a tlago go efoša lefase gore le se senywe. O ile a laela balatedi ba gagwe go rapela ka gore: “Mmušo wa gago a o tle. Thato ya gago a e direge le mo lefaseng bjalo ka ge e direga legodimong.” Ee, Mmušo wa Modimo o tla phetha morero wa Gagwe ka lefase.—Mateo 6:10.

Mabapi le diphetogo tše di kgahlišago tšeo Mmušo wo o tlago go di tliša, Modimo o re: “Bonang! Dilo ka moka ke di dira tše mpsha.” (Kutollo 21:5) Na se se ra gore Modimo o tla bopa lefase le lengwe le lefsa? Aowa, ga go na selo se se tlogago se fošagetšego ka polanete ya rena. Go e na le moo, Modimo o tla fediša bao ba ikarabelago ka go diriša lefase gampe “bao ba senyago lefase,” e lego mebušo ya batho yeo e bušago lehono. Mebušo ye e tla tšeelwa legato ke “legodimo le lefsa le lefase le lefsa”—Mmušo o mofsa wa legodimong, e lego pušo yeo e tla bušago lekoko le lefsa la batho bao ba tlago go phela lefaseng.—Kutollo 21:1.

E le gore Modimo a fediše tshenyo yeo e bakilwego ke batho, o tla kgonthišetša gore o bušetša morero wa gagwe wa mathomong wa gore lefase le thekge bophelo. Ge mopsalme a hlalosa seo Modimo a tlago go se dira, o ile a budulelwa go ngwala gore: “O hlokomela lefase, o le dira gore le tšweletše ka boati; o le humiša kudu.” Ka ge go tla be go na le maemo a leratadima ao a laolegago gomme godimo ga tšohle, Modimo a šegofaditše lefase ke moka lefase e tla ba paradeise yeo e tšweletšago dijo ka boati.—Psalme 65:9-13.

Go ya ka mongwaledi wa gagwe Pyarelal, Mohandas Gandhi yo e bego e le moetapele wa bodumedi wa kua India, o lemogile gore: “Lefase le tšweletša mo go lekanego go kgotsofatša senyakwa sa motho yo mongwe le yo mongwe e sego go kgotsofatša megabaru ya motho yo mongwe le yo mongwe.” Mmušo wa Modimo o tla fediša sebaki sa mathata a lefase ka go dira gore batho ba fetoše dipelo tša bona. Moporofeta Jesaya o boletše gore ka tlase ga pušo yeo, batho ba ‘ka se gobatšane goba ba senya’ lefase. (Jesaya 11:9) Ge e le gabotse, batho ba dimilione bao ba tšwago ditlogong tše di sa swanego ba šetše ba ithuta ka ditekanyetšo tše di phagamego tša Modimo. Ba rutwa gore ba rate Modimo le moagišani, go ba le moya wa tebogo, go hlokomela tikologo le ditšweletšwa tša yona tša tlhago le gore ba phele ka go dumelelana le morero wa Mmopi ka batho le lefase. Ba lokišeletšwa gore ba tle ba phele lefaseng la paradeise.—Mmoledi 12:13; Mateo 22:37-39; Bakolose 3:15.

Pego ya tlholo yeo e lego go Genesi e phetha ka mantšu a rego: “Modimo a lebelela se sengwe le se sengwe seo a se dirilego a bona e le se sebotse kudu.” (Genesi 1:31) Lefase e tloga e le le lebotse kudu go ka senywa ka mo go feletšego. Re homotšwa ke go tseba gore bokamoso bja polanete ya rena bo ka diatleng tšeo di šireletšegilego tša Mmopi wa rena yo lerato, e lego Jehofa Modimo. O holofetša gore: “Baloki bona e tla ba beng ba lefase, ba tla dula mo go lona ka mo go sa felego.” (Psalme 37:29) Eka le wena o ka balwa gare ga “baloki,” bao ba tlago go bitša lefase legae la bona la ka mo go sa felego.