Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Ditsela tša go Hwetša Lethabo la Lapa

Go Kgomarela Tlemo Lenyalong la Lena

Go Kgomarela Tlemo Lenyalong la Lena

Mosadi o re: “Ke lemogile gore e šetše e le nako Michael, e lego monna wa-ka, a sa mpontšhe lerato e bile a sa sware bana ba rena ka lerato. * Boitshwaro bja gagwe bo ile bja fetoga ka pela ka morago ga gore re thome go diriša Inthanete gomme ke ile ka belaela gore o be a bogela diswantšho tšeo di kgothaletšago thobalano khomphutheng. Bošegong bjo bongwe ge bana ba šetše ba robetše, ke ile ka boledišana le yena gomme ka mmotšiša ka boemo bjoo gomme o ile a dumela gore o be a bogela mekero ya Inthanete yeo e bontšhago diswantšho tšeo di kgothaletšago thobalano. Ke ile ka kwa bohloko kudu. Ke be ke sa dumele gore se se be se ntiragalela. Ke ile ka se sa hlwa ke mmota ka mo go feletšego. Se sebe le go feta, mošomi-gotee le nna o be a šetše a thomile go nkgahlegela.”

Monna o re: “Nakong e fetilego mosadi wa-ka e lego Maria o ile a hwetša seswantšho seo se bego se bolokilwe ka khomphutheng ya rena gomme a mpotšiša ka sona. Ge ke be ke dumela gore ka mehla ke be ke etela mekero ya Inthanete yeo e bontšhago diswantšho tšeo di kgothaletšago thobalano, o ile a galefa kudu. Ke ile ka lewa ke dihlong kudu gomme ka ikwa ke le molato. Ke be ke nagana gore ke gona ge lenyalo la rena le fedile.”

O NAGANA gore go diregile’ng ka tswalano ya Michael le Maria? Mohlomongwe o ka nagana gore bothata bjo bogolo bja Michael e be e le go bogela diswantšho tšeo di kgothaletšago thobalano. Eupša bjale ka ge Michael a ile a lemoga, sebe se ge e le gabotse e be e le leswao la bothata bjo bogolo—go se botegele lenyalo la bona. * Ge Michael le Maria ba be ba nyalana, ba be lebeletše pele bophelong bjo bo nago le lerato le go thabela go dira dilo gotee. Lega go le bjalo, go swana le banyalani ba bantši, tlemo ya lenyalo la bona e ile ya fokola ge nako e dutše e e-ya gomme go be go bonala ba se sa kgahlegelana.

Na o ikwa eka tswalano ya gago le molekane wa gago e tšwela pele go fokola ge nywaga e dutše e feta? Na o ka rata go matlafatša tswalano yeo gape? Ge e ba go le bjalo, o swanetše go hwetša dikarabo tša dipotšišo tše tše tharo: Go bolela’ng go botegela lenyalo la gago? Ke ditlhohlo dife tšeo di ka fokodišago boikemišetšo bjoo? Le gona, o ka dira’ng go tiiša tlemo ya gago go molekane wa gago?

Tlemo ke Eng?

O ka hlalosa bjang tlemo lenyalong? Ba bantši ba ka bolela gore e tutuetšwa ke maikwelo a go ikwa o e-na le boikarabelo. Ka mohlala, banyalani ba ka tšwela pele ba dula gotee ka baka la bana ba bona goba ka gobane ba ikwa ba ikarabela go Modimo, Mothomi wa lenyalo. (Genesi 2:22-24) Ka kgonthe, mabaka a bjalo ke a mabotse gomme a tla thuša banyalani go fenya dinako tše thata. Eupša e le gore ba thabe, balekane ba lenyalo ga se ba swanela go ikwa feela ba e-na le boikarabelo go bona ka bobedi.

Jehofa Modimo o hlamile lenyalo gore le tlišetše balekane lethabo leo le tseneletšego le kgotsofalo. O bopetše monna gore a ‘thabe le mosadi wa gagwe’ le gore mosadi a rate monna wa gagwe le go ikwa gore monna wa gagwe o mo rata bjalo ka ge a rata mmele wa gagwe. (Diema 5:18; Baefeso 5:28) E le gore ba be le tswalano e bjalo, banyalani ba swanetše go ithuta go botana. Selo sa bohlokwa go swana le seo ke gore ba swanetše go hlagolela segwera sa bophelo ka moka. Ge monna le mosadi ba botana gomme ba e-ba bagwera ba paale, tlemo ya bona lenyalong e tla gola. Ba tla hlagolela tswalano yeo Beibele e e hlalosago e le ya kgaufsi kudu mo e lego gore go bjalo ka ge eka batho ba ba babedi ke “nama e tee.”—Mateo 19:5.

Ka gona, tlemo e ka swantšhwa le taka yeo e kgomaganyago ditena tša ntlo e sa šišinyegego. Taka e dirilwe ka motswako o akaretšago santa, samente le meetse. Ka mo go swanago, tlemo e dirilwe ka motswako o akaretšago boikarabelo, potego le segwera. Ke eng seo se ka fokodišago tswalano yeo?

Go na le Ditlhohlo Dife?

Tlemo e nyaka gore banyalani ba šome ka thata le go ikgafa. E nyaka gore o ikemišetše go gafa dilo tšeo o di ratago e le gore o thabiše molekane wa gago. Lega go le bjalo, go bea dinyakwa tša motho yo mongwe pele ga tša gago—go nea ka ntle le go botšiša gore, ‘ke tla boelwa ke’ng?’—ga go sa tlwaelegile go ba bantši e bile go kgopiša ba bangwe. Eupša ipotšiše, ‘Ke batho ba bakae ba baithati bao ke ba tsebago ba e-na le manyalo a thabilego?’ Mohlomongwe karabo e ka ba gore, Ke ba sego kae, ge e ba ba le gona. Ka baka la’ng? Ga se gantši motho yo a nago le boithati a ka dulago a botegela lenyalo la gagwe ge go nyakega gore a gafe dilo tšeo a di ratago, kudu-kudu ge go se na seo a tlago go se hwetša gatee-tee ka baka la boikgafo bjoo. Ge tlemo e se gona, tswalano e ka se thabiše go sa šetšwe gore maikwelo a lena a lerato a be a thabiša gakaakang ge le be le thoma go ratana.

Beibele e dumela e le ka kgonthe gore lenyalo ke mošomo o boima. E bolela gore “monna yo a nyetšego o belaelela dilo tša lefase, kamoo a ka hwetšago kamogelo ya mosadi wa gagwe ka gona” gomme “mosadi yo a nyetšwego o belaelela dilo tša lefase, kamoo a ka hwetšago kamogelo ya monna wa gagwe ka gona.” (1 Bakorinthe 7:33, 34) Ka manyami, gaešita le banyalani bao ka tlwaelo ba se nago boithati ga se gantši ba lemogago dilo tšeo di tshwenyago balekane ba bona goba ba tšeelago boikgafo bja bona godimo. Ge balekane ba sa bontšhane tebogo, lenyalo la bona le tla ba tlišetša “tlaišego nameng” go e na le go ba tlišetša lethabo.—1 Bakorinthe 7:28.

E le gore lenyalo la lena le fenye dinako tše thata le go atlega dinakong tše thabišago, le swanetše go le lebelela e le tswalano ya ka mo go sa felego. O ka hlagolela bjang pono e bjalo, le gona o ka kgothaletša bjang molekane wa gago gore a dule a go botegela?

Kamoo o ka Tiišago Tlemo ya Lena

Tsela ya bohlokwa ke go diriša keletšo e tšwago Lentšung la Modimo, Beibele, ka boikokobetšo. Ka go dira bjalo, o tla ‘ikhola’ gomme wa hola le molekane wa gago. (Jesaya 48:17) Ela hloko megato e mebedi feela yeo o ka e gatago.

1. Dira gore lenyalo la lena le tle pele.

Moapostola Paulo o ngwadile gore: “Le kgonthišetše dilo tše bohlokwa kudu.” (Bafilipi 1:10) Mahlong a Modimo, tsela yeo monna le mosadi ba swaranago ka yona ke ya bohlokwa. Monna yo a hlomphago mosadi wa gagwe o tla hlompšha ke Modimo. Le mosadi yo hlomphago monna wa gagwe ke wa “bohlokwa bjo bogolo mahlong a Modimo.”—1 Petro 3:1-4, 7.

Lenyalo la lena le bohlokwa gakaaka’ng go wena? Gantši ge o bona go le bohlokwa gore o dire maiteko, ke mo o tla fetšago nako e ntši o dira bjalo. Ipotšiše gore: ‘Kgweding e fetilego ke beetše nako e kaaka’ng ka thoko bakeng sa go e fetša le molekane wa-ka? Ke dilo dife tše kgethegilego tšeo ke di dirilego go kgonthišetša molekane wa-ka gore re sa dutše re le bagwera ba paale?’ Ge e ba o feditše nako e nyenyane o hlokomela molekane wa gago goba o sa ka wa dira bjalo le gatee, gona molekane wa gago a ka hwetša go le thata go dumela gore o botegela tswalano ya lena.

Na molekane wa gago o nagana gore o botegela lenyalo la lena? O ka tseba bjang?

LEKA MOKGWA WO: Ngwala dikarolo tše hlano tše latelago pampiring: tšhelete, mošomo, lenyalo, boithabišo le bagwera. Bjale, di beakanye go ya ka tšeo o dumelago gore di tla pele go molekane wa gago. Kgopela molekane wa gago go dira se swanago ka wena. Ge le feditše, nea molekane wa gago pampiri ya gago le yena a go nee ya gagwe. Ge e ba molekane wa gago a ikwa eka ga o fetše nako e lekanego le matla lenyalong la lena, boledišanang ka diphetogo tšeo o ka swanelago ke go di dira bakeng sa go tiiša tlemo ya lena. Ipotšiše gape gore, ‘Ke’ng seo nka se dirago e le gore ke be le kgahlego kudu dilong tšeo di lego bohlokwa go molekane wa-ka?’

2. Phema ditsela ka moka tša go se botegele molekane wa gago.

Jesu Kriste o itše: “Yo mongwe le yo mongwe yo a tšwelago pele a lebeletše mosadi e le gore a mo kganyoge o šetše a hlotlotše le yena pelong ya gagwe.” (Mateo 5:28) Ge motho a robala le motho yo mongwe ka ntle ga lenyalo, o senya tswalano ya lenyalo o šoro gomme Beibele e re seo ke lebaka la tlhalo. (Mateo 5:32) Lega go le bjalo, mantšu a Jesu ao a tsopotšwego ka mo godimo a bontšha gore kganyogo e fošagetšego e ka ba gona ka pelong ya motho nako e telele pele a dira bootswa. Go nagana ka kganyogo e fošagetšego ke tsela ya go se botege.

E le gore o dule o botegela lenyalo la gago, dira keno ya go se bogele diswantšho tšeo di kgothaletšago thobalano. Go sa šetšwe seo batho ba bantši ba ka se bolelago, diswantšho tšeo di kgothaletšago thobalano ke mpholo lenyalong. Ela hloko tsela yeo mosadi yo mongwe a hlalosago maikwelo a gagwe ka go bogela ga monna wa gagwe diswantšho tše bjalo, o re: “Monna wa-ka o re go bogela diswantšho tšeo di kgothaletšago thobalano go dira gore bophelo bja rena bo thabiše kudu. Eupša go dira gore ke ikwe ke se selo le gore ga ke mo kgotsofatše. Ke lla go fihlela ke robala ge a di bogela.” Na o ka bolela gore monna yo o tiiša tlemo ya lenyalo la bona, goba na o a e senya? Na o nagana gore o dira gore go be bonolo go mosadi wa gagwe go dula a botegela lenyalo la bona? Na o mo swara bjalo ka mogwera wa gagwe wa paale?

Monna yo a botegago Jobo o bontšhitše gore o botegela lenyalo la gagwe le Modimo wa gagwe ka go ‘lakana le mahlo a gagwe.’ O be a ikemišeditše go “se kxanyoxe kxarebe.” (Jobo 31:1) O ka ekiša Jobo bjang?

Go tlaleletša go phemeng go bogela diswantšho tšeo di kgothaletšago thobalano, o swanetše go šireletša pelo ya gago go hlagoleleng tswalano e sa swanelago le motho wa bong bjo bo fapanego le bja gago. Ke therešo gore batho ba bantši ba nagana gore go bapala ka maikwelo a lerato le batho ba bong bjo bo fapanego ga go gobatše lenyalo. Eupša Lentšu la Modimo le re lemoša gore: “Pelo ké yôna mmâta-mano-mabe, ké yôna lešaedi; e hlathwa ke mang?” (Jeremia 17:9) Na pelo ya gago e go forile? Ipotšiše gore: ‘Ke mang yo ke mo šetšago kudu—molekane wa-ka goba motho yo mongwe wa bong bjo bo fapanego? Ke mang yoo ke mmotšago ditaba tše di kgahlišago pele—molekane wa-ka goba motho yo mongwe? Ge e ba molekane wa-ka a ka nkgopela gore ke lekanyetše nako yeo ke e fetšago le motho wa bong bjo bo fapanego, ke tla itshwara bjang? Na ke tla galefa, goba na ka lethabo ke tla dira diphetogo tšeo ke kgopelwago gore ke di dire?

LEKA MOKGWA WO: Ge e ba o ikhwetša o kgahlegela motho yo mongwe yo e sego molekane wa gago, kopana le yena ge feela go nyakega gomme o bolele le yena feela ka dilo tšeo go nyakegago gore le bolele ka tšona. O se ke wa lebiša tlhokomelo ditseleng tšeo o naganago gore motho yo o phagametše molekane wa gago ka tšona. Go e na le moo, lebiša tlhokomelo dikeng tše dibotse tša molekane wa gago. (Diema 31:29, Bapiša le PK.) Gopola mabaka ao a dirilego gore o rate molekane wa gago. Ipotšiše gore, ‘Na ruri molekane wa-ka ga a sa na dika tše, goba na ke iphapanyetša tšona?’

Gata Mogato wa Pele

Michael le Maria, bao go boletšwego ka bona mathomong a sehlogo se, ba ile ba phetha ka go kgopela keletšo ya kamoo ba ka rarollago mathata a bona. Ke therešo gore go kgopela thušo e fo ba mogato wa pele. Lega go le bjalo, ka go ikemišetša go lebeletšana le mathata a bona le go nyaka thušo, Michael le Maria ba bontšhitše gabotse gore ba botegela lenyalo la bona le gore ba ikemišeditše go šoma ka thata gore le atlege.

Go sa šetšwe gore lenyalo la gago le tiile goba le na le mathata, molekane wa gago o swanetše go tseba gore o ikemišeditše go dira gore lenyalo la lena le atlege. Gata megato le ge e le efe yeo e nyakegago bakeng sa go kgodiša molekane wa gago gore o nyaka gore lenyalo la lena le atlege. Na o ikemišeditše go dira seo?

^ ser. 3 Maina a fetotšwe.

^ ser. 5 Gaešita le ge mohlala wo e le wa monna yo a bogelago diswantšho tšeo di kgothaletšago thobalano, mosadi yo a dirago se swanago le yena o tla be a bontšha go se botegele lenyalo la bona.

IPOTŠIŠE . . .

  • Ke mediro efe yeo nka e fokotšago e le gore ke be le nako bakeng sa molekane wa-ka?

  • Nka dira’ng go kgodiša molekane wa-ka gore ke ikemišeditše go dira gore lenyalo la rena le atlege?