Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

POLEDIŠANO | FAN YU

Mohlami wa Mananeo a Khomphutha o Hlalosa Tumelo ya Gagwe

Mohlami wa Mananeo a Khomphutha o Hlalosa Tumelo ya Gagwe

DR. FAN YU o thomile mošomo wa gagwe wa go ba monyakišiši wa dipalo kua China Institute of Atomic Energy, kgauswi le Beijing. Ka nako yeo e be e le moilaModimo e bile a dumela thutong ya gore dilo di bile gona ka go itiragalela. Eupša ga bjale Dr. Yu o dumela gore Modimo ke yena a bopilego dilo tšeo di phelago. Phafoga! e mmotšišitše ka tumelo ya gagwe.

Hle re botše ka wena.

Ke belegwe ka 1959 Toropong ya Fuzhou, Profenseng ya Jiangxi kua China. Nakong ya ge ke be ke na le mengwaga e seswai, naga yeo e be e lebeletšane le ditlamorago tša seo ga bjale se bitšwago Phetogo ya Setlogo. Ka ge tate e be e le moentšeneare wa tša go aga, o ile a laelwa gore a age seporo tikologong ya kgole yeo e lego nageng. O tšere mengwaga e mentši a re etela gatee ka ngwaga. Ka nako yeo ke be ke dula le mma yo e bego e le morutiši sekolong sa tlasana. Re be dula sekolong seo. Ka 1970, re ile ra swanelwa ke go hudugela Liu-fang, yeo ka nako yeo e bego e le motsana wa magaeng Seleteng sa Linchuan. Motseng woo go be go na le tlala.

Lapa leno le be le dumela go eng?

Tate o be a sa kgahlwe ke bodumedi goba dipolotiki. Mma e be e le Mobuddha. Sekolong ke be ke rutwa gore dilo tšeo di phelago di bile gona ka go itiragalela gomme ke be ke dumela seo barutiši ba ka ba bego ba se bolela.

Ke eng seo se ilego sa go kgahla ka dipalo?

Ke be ke kgahlwa ke dipalo ka gore di dira gore o nyake nnete ya taba ka go nea mabaka ka tsela e kwagalago. Ke ile ka ya yunibesithi ka moragonyana ga gore moetapele wa Phetogo ya Setlogo, e lego, Mao Tse-tung a hlokofale ka 1976. Thuto e kgolo yeo ke bego ke ithutela yona e be e le ya dipalo. Ka morago ga gore ke hwetše lengwalo la master’s degree, mošomo wa ka wa mathomo o be o akaretša go dira nyakišišo ka dipalo bakeng sa go hlama dilo tšeo di tšweletšago matla.

Mathomong o be o nagana eng ka Beibele?

Ka 1987, ke ile ka tla United States go tlo tšwetša pele dithuto tša ka kua Texas A&M Univer-sity. Ke be ke tseba gore batho ba bantši ba Amerika ba dumela go Modimo e bile ba bala Beibele. Le gona ke be ke kwele gore Beibele e nea batho bohlale, ka gona ke ile nagana gore ke swanetše go e bala.

Dithuto tša Beibele di be di kwagala di hola. Eupša go be go na le dilo tšeo ke sa di kwešišego, gomme go se go ye kae ke ile ka kgaotša go e bala.

Ke eng seo se ilego sa dira gore o kgahlegele go bala Beibele gape?

Ke be ke thoma go kwa gore go na le Mmopi, ka gona ke ile ka phetha ka gore ke itirele nyakišišo ka taba yeo

Ka 1990, mosadi yo mongwe yo e lego Hlatse ya Jehofa o ile a tla lapeng la ka gomme a mpontšha seo Beibele e se bolelago ka bokamoso bjo bokaone bakeng sa batho. O ile a rulaganya gore banyalani ba bangwe ba tle ba tlo nthuša go kwešiša Beibele. Ka morago, mosadi wa ka Liping yo e bego e le moilaModimo e bile a kile a ruta tša thutamahlale (physics) sekolong se se phagamego kua China, le yena o ile a thoma go ithuta Beibele. Re ile ra kwa seo Beibele e se bolelago mabapi le gore bophelo bo thomile bjang. Ke be ke thoma go kwa gore go na le Mmopi, ka gona ke ile ka phetha ka gore ke itirele nyakišišo ka taba yeo.

O ile wa dira nyakišišo yeo bjang?

Bjalo ka setsebi sa dipalo, ke be ke rutilwe go diriša dipalo go hlahloba kgonagalo ya go direga ga dilo. Le gona, ke be ke ithutile gore e le gore sephedi se be gona ka go itiragalela, diprotheine di swanetše go ba di šetše di bile gona pele. Ka gona ke ile ka leka go hlahloba kgonagalo ya go ba gona ga protheine ka go itiragalela. Diprotheine di gare ga dimolekule tšeo di raraganego kudu gomme disele tšeo di phelago di ka ba le mehuta ya diprotheine tše dikete tšeo di fapafapanego tšeo di dirišanago gabotse. Go swana le ba bangwe, ke ile ka lemoga gore tsela yeo diprotheine di hlamegilego ka yona ga go kgonege gore di ka ba di bile gona ka go itiragalela! Ga go na selo seo ke ilego ka se bala thutong ya gore dilo di bile gona ka go itaragalela seo se hlalosago ka mo go nkgotsofatšago mabapi le gore dimolekule tše tšeo di raragane kudu di ka kgona go ipopa—re se sa bolela ka karolo ya bohlokwa yeo di e kgathago dipheding. Tše ka moka di ile tša mpontšha gore go na le Mmopi.

Ke eng seo se go kgodišitšego gore Beibele e tšwa go Modimo?

Ge ke dutše ke ithuta le Dihlatse tša Jehofa, ke ile ka ithuta gore Beibele e bolela ka diporofeto tše dintši tšeo di šetšego di phethagetše. Ke ile ka ba ka thoma go bona mehola ya go diriša seo Beibele e se rutago. Ke ile ka ipotšiša gore, ‘Go tla bjang gore bangwadi ba Beibele bao ba phetšego mengwageng e dikete e fetilego ba ngwale mantšu a bohlale ao a sa dutšego a na le mohola le lehono?’ Ganyenyane-ganyenyane ke ile ka lemoga gore Beibele ke Lentšu la Modimo.

Ke eng seo se dirago gore o tšwele pele o kgodišega gore go na le Mmopi?

Ge ke nagana ka dilo tše dintši tša tlhago, di dira gore ke dumele gore go na le Mmopi. Ga bjale ke hlama mananeo a khomphutha, gomme gantši ke makatšwa ke kamoo bjoko bja rena bo šomago go phala mananeo a khomphutha. Ka mohlala, bokgoni bja bjoko bja rena bja go lemoga seo se bolelwago bo a makatša. Ba bantši ba rena re kgona go kwešiša gabonolo ge go bolelwa, gaešita le ge lefoko le sa felela. Le gona, re kgona go kwešiša dilo tša go swana le go sega, go gohlola, go dikadika go bolela, segalo, modumo goba lešata leo le kwagalago ka thoko ge o bolela ka founo. O ka nagana gore seo se tlwaelegile. Eupša bahlami ba mananeo a khomphutha ga ba nagane bjalo. Lebaka ke gore ba tseba gore bjoko bja motho bo phala kgole mananeo a khomphutha ao a kgonago go lemoga polelo ya batho.

Go fapana le dikhomphutha tšeo di raraganego, bjoko bja rena bo kgona go lemoga maikwelo, segalo le go tseba motho yo a bolelago ka go kwa lentšu la gagwe. Bahlami ba mananeo a dikhomphutha ba nyakišiša kamoo dikhomphutha di ka ekišago bokgoni bja bjoko bja motho bja go kgona go lemoga dilo. Ke kgodišegile gore ka go dira bjalo ge e le gabotse ba ithuta ka tlholo ya Modimo.