Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Na o be o Tseba?

Na o be o Tseba?

Na morero wa Jesu ge a be a diriša papišo ya “dimpšanyana” e be e le go nyatša ba bangwe?

Sehlwaseeme sa Gerika goba sa Roma sa ngwana a kukile mpšanyana (sa lekgolong la pele la mengwaga B.C.E. go ya lekgolong la bobedi la mengwaga C.E)

Nakong e nngwe ge Jesu a be a se nageng ya Isiraele a le profenseng ya Siria yeo e lego nageng ya Roma, mosadi wa Mogerika o ile a tla go yena a kgopela thušo. Ge Jesu a be a mo araba, o ile a diriša papišo yeo e bapišago batho bao e sego Bajuda le “dimpšanyana.” Go ya ka Molao wa Moshe, dimpša e be e le diphoofolo tše di sa hlwekago. (Lefitiko 11:27) Eupša na morero wa Jesu e be e le go nyatša mosadi yoo wa Mogerika le batho ba bangwe bao e sego Bajuda?

Le gatee. Bjalo ka ge a ile a hlalosetša barutiwa ba gagwe, Jesu o be a e ra gore o be a swanetše go thuša Bajuda pele ka nako yeo. Ka gona, o ile a hlalosetša mosadi wa Mogerika taba yeo a diriša papišo, a re: “Ga go a swanela go tšea senkgwa sa bana wa se lahlela dimpšanyana.” (Mateo 15:21-26; Mareka 7:26) Gantši Bagerika le Baroma ba be ba tšea mpša e le seruiwa se se rategago. Mpša e be e dula ka ntlong ya mong wa yona e bile bana ba raloka le yona. Ka gona, lentšu “dimpšanyana” le ka ba le ile la gopotša mosadi yoo ka selo seo se kgahlišago. Mosadi yoo wa Mogerika o ile a kwešiša mantšu a Jesu gomme a mo araba a re: “Ee, Morena; eupša ruri dimpšanyana di ja marathana a wago tafoleng ya beng ba tšona.” Jesu o ile a reta mosadi yoo ka ge a bontšhitše tumelo. E bile o ile a fodiša morwedi wa mosadi yoo.—Mateo 15:27, 28.

Na moapostola Paulo o be a kwagala ge a be a šišinya gore leeto la sekepe le tšewe ka moragonyana?

Seswantšho seo se kgwarilwego lebotong sa sekepe se segolo sa dithoto (sa lekgolong la pele la mengwaga C.E.)

Sekepe seo Paulo a bego a se nametše sa go ya Italy se be se lebane le diphefo tše matla. Moapostola Paulo o ile a eletša gore leeto le tšewe ka moragonyana. (Ditiro 27:9-12) Na keletšo yeo e be e kwagala?

Basepediši ba dikepe ba mehleng ya bogologolo ba be ba tseba gore dikgweding tša marega go kotsi gore dikepe di sepele lewatleng la Mediterranean. Go thoma gare ga kgwedi ya November go fihlela gare ga ya March, dikepe di be di sa sepele lewatleng leo. Eupša leeto la sekepe leo Paulo a boletšego ka lona le be le tlo tšewa ka September goba ka October. Mongwadi wa Moroma e lego Vegetius (wa lekgolong la bone la mengwaga C.E.) o hlalositše ka go tšea leeto lewatleng leo ka pukung ya gagwe ya Epitome of Military Science. O itše: “Dikgweding tše dingwe go a swanela [go tšea leeto ka sekepe], tše dingwe ga go tshepiše gomme ka tše dingwe ga go kgonege.” Vegetius o boletše gore go tšea leeto ka sekepe lewatleng leo go be go šireletšegile go tloga ka di-27 tša May go fihla ka di-14 tša September. Eupša o boletše ka dikgwedi tše dingwe tšeo di sa tshepišego goba go bego go le kotsi go tšea leeto la sekepe moo. Tšona e be le go thoma ka di-15 tša September go fihla ka di-11 tša November le go tloga ka di-11 tša March go fihla ka di-26 tša May. Ga go pelaelo gore Paulo, yo e bego e le mahlwaadibona tabeng ya go tšea maeto a sekepe, o be a tseba seo. Go ka direga gore mosepediši wa sekepe le mong wa sona le bona ba be ba tseba seo, eupša ba ile ba hlokomologa keletšo ya Paulo. Leeto le feleleditše ka gore sekepe se robege.—Ditiro 27:13-44.