Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

Alisa

Ba Ile ba Ikgafa ka go Rata—Kua Turkey

Ba Ile ba Ikgafa ka go Rata—Kua Turkey

BAKRISTE ba lekgolong la pele la mengwaga ba ile ba dira maiteko a magolo gore ba botše batho ba bantši ka mo ba ka kgonago “ditaba tše dibotse tša Mmušo.” (Mat. 24:14) Ba bangwe ba bona ba ile ba ya go bolela ditaba tše le dinageng dišele. Ka mohlala, moapostola Paulo o ile ya seleteng seo naga ya Turkey ya mehleng yeno e lego go sona, gomme a bolela ditaba tše dibotse ka botlalo nageng yeo maetong a gagwe a boromiwa. * Ka 2014, e lego mo e ka bago mengwaga e 2 000 go tloga mehleng ya Paulo, bana babo rena ba ile ba tšwa ka bontši gore ba yo bolela ditaba tše dibotse kua Turkey. Ke ka baka la’ng go ile gwa rulaganywa modiro wo o kgethegilego? Ke bomang bao ba ilego ba tšea karolo go wona?

“GO DIREGA’NG?”

Kua Turkey go na le bagoeledi ba ba fetago 2 800, eupša naga ye e na le badudi ba 79 milione. Se se bolela gore mogoeledi o tee o swanetše go botša batho ba e ka bago ba 28 000 ditaba tše dibotse. Ka ge o ka nagana, go ra gore bagoeledi ba nageng ye ba kgona go boledišana le badudi ba sego kae feela ka ditaba tše dibotse. Lebaka la gore go rulaganywe modiro woo o kgethegilego e be e le gore batho ba bantši ba kwe ditaba tše dibotse ka nako e kopana. Bana babo rena le dikgaetšedi ba e ka bago ba 550 bao ba bolelago Seturky, bao ba tšwago dinageng dišele, ba ile ba ya Turkey go yo thušana le bagoeledi ba moo go botša batho ditaba tše dibotse. Mafelelo e bile afe?

Batho ba bantši ba ile ba kwa ditaba tše dibotse. Phuthego e nngwe ya kua Istanbul e ngwadile gore: “Ge batho ba be ba re bona, ba be ba re botšiša gore: ‘Na go na le kopano e kgethegilego mo? Re bona Dihlatse tša Jehofa di tletše gohle!’” Phuthego e nngwe toropong ya Izmir e ngwadile gore: “Monna yo mongwe yo a bego a šoma renkeng ya dithekisi o ile a tla go mogolo wa lefelong la moo gomme a mmotšiša gore: ‘Go direga’ng? Go re’ng lehono le le ba bantši ka tsela ye?’” Ee, batho ba ile ba lemoga gore bana babo rena ba be ba ikgafile ka bontši.

Steffen

Bana babo rena bao ba tšwago dinageng dišele ba ile ba thabela tšhemo ya moo. Steffen yo a tšwago Denmark, o itše: “Letšatši le lengwe le le lengwe ke be ke kgona go boledišana le batho bao ba sa kago ba kwa ka Jehofa. Ke be ke ikwa gore bjale gona ke tsebatša leina la Jehofa.” Jean-David yo a tšwago Fora, o ngwadile gore: “Re be re fetša diiri-iri re bolela ditaba tše dibotse seterateng se tee feela. Go be go le bose! Batho ba bantši ba be ba sa tsebe ka Dihlatse tša Jehofa. Re be re kgona go bolela le batho ka Modimo mo e ka bago ntlong e nngwe le e nngwe, re ba bontšha dibidio gomme re ba tlogelela dikgatišo.”

Jean-David (gare)

Bagoeledi bao ba 550 ba ile ba sepediša dikgatišo tše e ka bago tše 60 000 ka dibeke tše pedi feela! Ruri modiro wo o kgethegilego o ile wa dira gore batho ba bantši ba tsebe ka Modimo.

Bagoeledi ba ile ba thoma go fišega kudu tšhemong. Modiro wo o kgethegilego o ile wa dira gore bana babo rena ba kua Turkey ba rate tšhemo kudu. Ba bantši ba ile ba thoma go nagana ka go tsenela tirelo ya nako e tletšego. Ge e le gabotse, dikgwedi tše 12 ka morago ga modiro woo o kgethegilego, palo ya babulamadibogo ba ka mehla e ile ya oketšega ka diperesente tše 24.

Şirin

Bagoeledi ba tšwago dinageng dišele bao ba tšerego karolo modirong woo o kgethegilego, ba hlalositše kamoo modiro woo o ba thušitšego ka gona tšhemong gaešita le ka morago ga gore ba boele dinageng tša gabo bona. Şirin, e lego kgaetšedi yo a tšwago Jeremane, o ngwadile gore: “Bana babo rena ba kua Turkey ga ba na bothata bja go nea bohlatse ka nako le ge e le efe. Nna seo se a mpalela ka ge ke na le dihlong. Eupša ka baka la modiro woo o kgethegilego, mohlala wa bana babo rena le go rapela gantši, ke ile ka kgona go nea bohlatse ka nako le ge e le efe. Ke ile ka ba ka kgona go nea bohlatse diteišeneng tša diterene le go sepediša dipampišana! Ga bjale ga ke sa na dihlong.”

Johannes

Johannes yo a tšwago Jeremane, o itše: “Ke ile ka ithuta kamoo nka kaonefatšago tsela yeo ke neago bohlatse ka yona. Bana babo rena ba Turkey ba dira sohle se ba ka se kgonago go botša batho ba bantši ditaba tše dibotse. Ba diriša sebaka le ge e le sefe go dira bjalo, ga ba tlogele motho. Ke ile ka ipotša gore le nna ge ke boela gae Jeremane ke yo dira se se swanago. Ga bjale ke bolela le batho ba bantši go feta peleng.”

Zeynep

Zeynep yo a tšwago Fora, o re: “Modiro woo o kgethegilego o nthušitše kudu. O nthušitše gore ke be le sebete kutšwanyana le go bota Jehofa.”

Bagoeledi ba ile ba tlwaelana kudu. Bana babo rena bao ba tšwago dinageng tše di fapafapanego ga ba lebale botee le lerato leo ba le bontšhanego nakong ya lesolo leo. Jean-David, yoo go boletšwego ka yena mathomong a sehlogo se, o itše: “Bana babo rena ba ile ba re amogela ka lerato.” O okeditše ka gore: “Ba ile ba re tšea re le bagwera ba bona e bile re le ditho tša malapa a bona. Ba ile ba re amogela gabotse ka magaeng a bona. Ke be ke tseba gore rena le bana babo rena lefaseng ka moka re selo setee; le gona ke badile ka seo gantši ka dikgatišong tša rena. Eupša ge re be re le Turkey, ke ile ka iponela seo ka mahlo. Ke ile ka ikwa ke ikgantšha le go feta gore ke yo mongwe wa batho ba Jehofa, le gona ke a mo leboga ge a mphile tokelo ye e kgolo.”

Claire (gare)

Claire yo a tšwago Fora, o itše: “Go sa šetšwe gore re be re etšwa Denmark, Fora, Jeremane goba Turkey, re be re le lapa letee. Go be go le bjalo ka ge eka Modimo o tlošitše mellwane ya dinaga gore re kgone go ba gotee.

Stéphanie (gare)

Stéphanie yo a tšwago Fora o okeditše ka gore: “Modiro woo o re rutile gore go rata Jehofa ke gona go dirago gore re be le botee, e sego setšo sa rena goba leleme la gabo rena.”

MEHOLA YA SA RURI

Ba bantši ba bana babo rena bao ba tšerego karolo modirong woo o kgethegilego, ba ile ba thoma go nagana ka go hudugela Turkey gore ba yo thuša ka modiro o mogolo wa go bolela ditaba tše dibotse woo o swanetšego go dirwa. Ba bantši ba bona ba šetše ba hudugetše moo. Ruri re leboga bana babo rena ba bao ba ikgafilego.

Ka mohlala, nagana ka sehlotswana sa bagoeledi ba e ka bago ba 25 bao ba dulago motseng o tee. Ba feditše mengwaga e mentši ba na le mogolo o tee feela. Ba ile ba thaba kudu ge ka 2015 bana babo rena ba tshela bao ba tšwago Jeremane le Netherlands ba be ba hudugela moo go tlo ba thuša!

TOKELO YA GO THUŠA MOO GO NAGO LE TLHOKAGALO YA BAGOELEDI

Bagoeledi bao ba nago le mengwaga e mentšinyana ba thuša kua Turkey ba re bophelo bo bjang moo? Ke therešo gore ka dinako tše dingwe bophelo bja tlhokagalong bo thata, eupša meputso ga e kaakaa. Ekwa seo ba bangwe ba se boletšego:

Federico

Ngwanabo rena yo a nyetšego e lego Federico, yoo a lego mengwageng ya mathomong a bo-40, gomme a hudugetše Turkey a etšwa Sepania o re: “Go se be le dilo tše dintši tše di bonagalago go mphokoletša dipelaelo, le gona go nthuša gore ke swarege kudu ka dilo tše bohlokwa kudu.” Na Federico o kgothaletša ba bangwe gore ba ye tlhokagalong? O re: “Ee, ke ba kgothaletša go dira bjalo! Ge o hudugela nageng e šele go yo thuša batho gore ba tsebe Jehofa, o tla go hlokomela. Ge o le tlhokagalong, ke moo o bonago seatla sa Jehofa le go feta.”

Rudy

Ngwanabo rena yo a nyetšego e lego Rudy, yoo a lego mengwageng ya mafelelong a bo-50, gomme a etšwa Netherlands, o re: “Go bose kudu go šoma tšhemo ya nageng yeo go yona batho ba bantši ba sa kago ba kwa therešo ya Beibele. Ge o bona batho ba amogela molaetša wa Beibele ka lethabo, le wena o a thaba.”

Sascha

Ngwanabo rena yo a nyetšego e lego Sascha, yoo a lego mengwageng ya bo-40, gomme a etšwa Jeremane, o re: “Nako le nako ge ke le tšhemong, ke kopana le batho bao e lego la mathomo ba ekwa therešo ya Beibele. Go thuša batho go tseba Jehofa go nthabiša kudu.”

Atsuko

Kgaetšedi yo a nyetšwego e lego Atsuko, yoo a lego mengwageng ya magareng a bo-30, gomme a etšwa Japane, o re: “Nakong e fetilego ke be ke nyaka gore Haramagedone e tle kapelapela. Eupša ka morago ga gore ke hudugele Turkey, ke leboga Jehofa gore ga a fele pelo. Ge ke dutše ke bona tsela yeo Jehofa a dirago dilo ka yona, ke moo ke mo ratago le go feta.”

Kgaetšedi yo a tšwago Russia e lego Alisa, yoo a lego mengwageng ya bo-30 o re: “Go hlankela Jehofa tlhokagalong go nthušitše gore ke latswe go loka ga gagwe.” (Ps. 34:8) O oketša ka gore: “Jehofa ga se feela Tate wa ka, eupša gape ke Mogwera wa ka yo mogolo, yoo ke bonago seatla sa gagwe maemong a fapafapanego. Bophelong bja ka ke bile le dinako tše di kgahlišago, diphihlelo tše di thabišago e bile Jehofa o a ntšhegofatša!”

‘BONANG MAŠEMO’

Modiro o kgethegilego wa go bolela ditaba tše dibotse wo o ilego wa dirwa kua Turkey, o thušitše batho ba bantši gore ba tsebe Modimo. Lega go le bjalo, go sa na le tšhemo e kgolo kua Turkey yeo e sego ya hlwa e šongwa. Letšatši le lengwe le le lengwe, bagoeledi bao ba hudugetšego Turkey ba kopana le batho bao le ka mohla ba sa kago ba kwa ka Jehofa. Na le wena o ka rata go šoma tšhemong ya go swana le ya kua Turkey? Ge e ba go le bjalo, re re go wena: ‘Emiša mahlo a gago o bone mašemo gore a šweufaletše go bunwa.’ (Joh 4:35) Na o ka rata go thuša tšhemong yeo e ‘šweufaletšego go bunwa’? Ge e ba go le bjalo, thoma gona bjale gore o fihlelele pakane yeo. Selo seo o ka kgodišegago ka sona se se: Ge o ka tšea karolo ka mo go oketšegilego go boleleng ditaba tše dibotse “go fihla karolong ya kgole ya lefase,” o tla hwetša ditšhegofatšo tše dintši tšeo di sa bapišwego le selo!​—Dit. 1:8.

^ par. 2 Bona poroutšha ya “Bonang Naga e Botse,” matl. 32-33.