Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

O Ile a Kgomarela Ditumelo tša Gagwe

O Ile a Kgomarela Ditumelo tša Gagwe

Ge Song Hee a na le nywaga e 11, mmagwe o ile a lemoga gore mokokotlo wa gagwe o be o sa otlologa. Ngaka e hweditše gore o be a na le scoliosis, e lego bolwetši bjo bo dirago gore lerapo la mokokotlo le se ke la otlologa, le dira sebopego sa tlhaka ya “C” goba ya “S.” Boemo bja Song Hee bo ile bja mpefala moo e lego gore go ile gwa nyakega gore a dire ophareišene. Eupša Song Hee o be a sa dumele go tšhelwa madi. Phafoga! e mmotšišitše ka phihlelo ya gagwe.

Ge go be go hwetšwa gore o a babja, na dingaka di ile tša kgona go go thuša?

Ke be ke hlahlobja ke dingaka tše pedi, mo e ka bago ka nywaga e meraro, eupša lerapo la ka la mokokotlo le ile la tšwela pele le kobega. Ge e le gabotse, boemo bo ile bja mpefala mo e lego gore lerapo la ka la mokokotlo le ile la thoma go kgorometša pelo ya ka le maswafo gomme seo se be se dira gore ke heme ka thata. Kalafo feela e be e le ya gore ke dire ophareišene.

Na o ile wa dumela go dira ophareišene?

Ee. Eupša ke be ke boditšwe gore ophareišene ya gona e be e ka se be bonolo. Ka nako yeo, lerapo la ka la mokokotlo le be le kobegile ka di-degree tše 116, e lego boemo bjo kotsi kudu. Lega go le bjalo, boemo bja ka bo be bo dira gore ophareišene e be tlhohlo e kgolo. Ka baka la ditumelo tša ka tša bodumedi tšeo di theilwego Beibeleng, ke be nka se amogele tšhelo ya madi. *

Na o ile wa hwetša ngaka yeo e bego e ikemišeditše go go dira ophareišene?

Nna le mma re ile ra yo bona setsebi sa mo nageng ya gešo ya Florida, U.S.A. Lega go le bjalo, ge ke mmotša gore nka se amogele madi, o itše ga go na ngaka yeo e ka dirago ophareišene e raraganego ka tsela ye ntle le tšhelo ya madi. O okeditše ka gore nka se phele go fihla nywaga e 20 ntle le gore ke dire ophareišene. Ke be ke na le nywaga e 14 feela.

Na o ile wa mo hlalosetša mabaka a ditumelo tša gago?

Ee. Ke mmoditše gore ditumelo tša ka di theilwe Beibeleng, le gore Modimo o lebelela madi e le a makgethwa, go sa šetšwe gore ke a motho goba a phoofolo. * Ge Moisiraele a be a ka ja madi, o be a otlwa ka lehu! * Ke ile ka ba ka mmontšha Ditiro 15:19, 20. Temana ye e eletša Bakriste gore: “Ba ile . . . madi.” Se se ra gore ga se a swanela go tsena mmeleng wa motho ka tsela lege e le efe, e ka ba ka go a ja goba ka go a hlabela ditšhikeng.

Ngaka yeo e ile ya arabela bjang?

E ile ya tšwela pele e phegelela gore e swanetše go ntšhela madi. Le gona, ke ile ka makala ge sepetlele se re ge e ba ke amogela tšhelo ya madi ke be ke tla dirwa ophareišene mahala.

Bjale wena le mmago le ile la re’ng ka kholofetšo yeo?

Le ge go be go bonagala go se na yo a ithaopelago go dira ophareišene yeo ntle le tšhelo ya madi, re ile ra kgomarela seo re se dumelago. Ka gona, dilo di ile tša hlakahlakana le go feta. Go ya ka molao ke be ke sa le yo monyenyane go ka ikemela. Ka gona ka ge boemo bja ka bo be bo mpefala, taba ya ka e ile ya išwa kgorong ya tsheko. Lega go le bjalo, ke leboga gore ramolao wa naga ya Florida o ile a re fa matšatši a 30 a gore re hwetše ngaka yeo e bego e ikemišeditše go ntira ophareišene yeo.

Na go na le ngaka yeo o ilego wa e hwetša?

Ee! Komiti ya go Hloma Kwano le Sepetlele ya Dihlatse tša Jehofa e ile ya ikgokaganya le setsebi sa bolwetši bja scoliosis sa New York seo se bego se dumela go ntira ophareišene ntle le tšhelo ya madi. Ka gona re ile ra kgona go hwetša ngaka pele ga matšatši a 30. *

Ophareišene e sepetše bjang?

E ile ya atlega! Ngaka Robert M. Bernstein o ile a ntsenya ditšhipi ka mokokotlong e le gore a otlolle lerapo la ka la mokokotlo. O ile a dira ophareišene yeo ka megato e mebedi a tshediša dibeke tše pedi.

Ke ka baka la’ng a e dirile ka megato e mebedi?

Ge e ba mogatong wa pele go ka ba le madi ao a lahlegago, nako yeo e be e tla fa mmele wa ka sebaka sa go tšweletša disele tše dikhwibidu tša madi tše di oketšegilego pele ga mogato wa bobedi. Ka ge dilo di sepetše gabotse megatong yeo ka bobedi, ke ile ka lahlegelwa ke madi a manyenyane kudu ka baka la thulaganyo e botse, bokgoni le mošomo woo o dirilwego ka bokgwari ke sehlopha sa dingaka le bathuši ba tšona. Ke ile ka kaonefala kudu e bile ke sa tshwenyege ka mathata ao a ka bago a ile a tšwelela ka baka la go tšhela madi. *

Ngaka ya gago e ile ya ikwa bjang ka mafelelo a?

Dingaka di swanetše go tšeela molwetši godimo

E be e thabile kudu! E itše: “Kalafo ga e fo ba go dira diophareišene.” E bontšhitše gore dingaka di swanetše go tšeela molwetši godimo, go akaretša le ditumelo le ditekanyetšo tša gagwe. Batho ba bantši go akaretša le Dihlatse tša Jehofa ba dumelelana le kgopolo yeo ka mo go feletšego.

^ ser. 7 Mmago Song Hee ke yo mongwe wa Dihlatse tša Jehofa. Song Hee o tumelong e tee le mmagwe gomme Song Hee o ile a kolobetšwa ka 2012 a na le nywaga e 16.

^ ser. 17 Dikomiti tša go Hloma Kwano le Sepetlele di thuša balwetši bao e lego Dihlatse go hwetša dingaka tšeo di tlago go ba nea kalafo ntle le tšhelo ya madi.

^ ser. 21 Sehlogong sa mabapi le dikotsi tša tšhelo ya madi, Mokgatlo wa tša Maphelo wa Clinical Excellence, wa New South Wales (Australia), o re: “Go tšhela motho madi go swana le go mo tsenya setho se se tšwago mmeleng wa motho yo mongwe. Ka tlhago mmele wa motho o a lwa ge o tsenywa setho seo o sa se tsebego. Go bohlokwa go lekola ge e ba mokgwa wo o šireletšegile.”