Eya go dikagare

Eya go lelokelelo la dikagare

TABA YA LETLAKALA LA KA NTLE

Go Diregile Eng ka Tayo?

Go Diregile Eng ka Tayo?

Nywagasomeng e sa tšwago go feta, bophelo bja malapa a dinaga tša ka Bodikela bo fetogile ka tsela e makatšago. Go bile le nako yeo batswadi ba bego ba laola gomme bana ba latela ditaelo tša bona. Eupša ga bjale malapeng a mangwe go bonagala dilo di fetogile. Ka mohlala, ela hloko maemo a latelago ao ka moka ga ona a theilwego ditiragalong tše tlwaelegilego.

  • Ge a le ka lebenkeleng le mmagwe, mošemanyana wa nywaga e mene o obelela sebapadišwa. Mmagwe o leka go mo ganetša. “Kgane ga o na dibapadišwa tše dintši?” Mmagwe o lemoga ka morago gore nkabe a se a mmotšiša. Mošemane ka matepe o re: “Eupša ke a se nyaka!” Ka go tšhaba gore mošemanyana o tla dira matepe, e lego seo a tlwaetšego go se dira, Mmagwe o mo rekela sebapadišwa seo.

  • Mosetsana wa nywaga e mehlano o šitiša tatagwe ge a bolela le motho yo mongwe yo mogolo. O botša tatagwe gore: “Ke lewa ke bodutu. Ke nyaka go ya gae!” Tatagwe o kgaotša poledišano e le gare ke moka o a khunama gomme o kgopela morwedi wa gagwe ka lentšu le boleta gore: “Emanyana ngwanaka, papa o a fetša gona bjale—AKERE?”

  • James wa nywaga e 12 o latofatšwa gape ka go se hlomphe morutiši wa gagwe. Tatago James o befelela morutiši e sego morwa wa gagwe. O botša James gore: “Ka mehla o sola wena. Ke nyaka go mmega komiting ya sekolo!”

Maemo ao go boletšwego ka ona ka mo godimo ke a boikgopolelo eupša a a direga. A bontšha mathata a kgonthe ao a lego gona magaeng a batswadi bao ba dumelelago lenyatšo la bana ba bona, bao ba ineelago dinyakweng tša bona gotee le go ba “šireletša” gore ba se bune ditlamorago tša boitshwaro bja bona bjo bobe. Puku ya The Narcissism Epidemic e re: “Go tlwaelegile go bona batswadi ba dumelela bana ba bona go itaola. Moragonyana bana ba be ba tseba gore seeta go lla sa mang—gomme e be e se sa bona.”

Ke therešo gore batswadi ba bantši ba katanela go ruta bana ba bona ditekanyetšo tše di nepagetšego, e sego feela ka go ba beela mohlala o mobotse eupša le ka tayo e tiilego le e lerato ge go nyakega. Lega go le bjalo, go etša ge puku yeo e tsopotšwego pejana e bontšha, batswadi bao ba lemogago bohlokwa bja go dira bjalo “ba dira seo se sa tlwaelegago.”

Go tlile bjang gore dilo di fihle boemong bjo? Go diregile’ng ka tayo?

Matla a Batswadi a Taolo a a Fokola

Ba bangwe ba bolela gore matla a batswadi a taolo a thomile go fokola ka bo-1960, ge bao go thwego ke ditsebi di be di kgothaletša batswadi gore ba se tiiše letsogo baneng ba bona. Di re: ‘Eba mogwera, e sego molaodi. Go reta go phala tayo. Go e na le gore o phošolle bana ba gago, šetša dilo tše dibotse tšeo ba di dirago.’ Go e na le gore di bontšhe tekatekano magareng ga theto le phošollo, go bonagala ditsebi di bolela gore go laya bana go tla ba gobatša maikwelo le go dira gore ba hloye batswadi ba bona ge ba godile.

Go se kgale, ke ge ditsebi di kgothaletša taba ya boikholofelo. Go be go le bjalo ka ge eka go hweditšwe sephiri sa go ba batswadi ba ba botse e bile go thwe: Dira gore bana ba gago ba ikwe ba ikholofela. Ke therešo gore go bohlokwa go dira gore bana ba ikwe ba ikholofela. Eupša taba ya boikholofelo e ile ya gakatša dilo. Ditsebi di be di botša batswadi gore: ‘Phemang go diriša mantšu a sa lokago a bjalo ka aowa le selo seo ga sa loka. Tšwelang pele le botša bana ba lena gore ba bohlokwa le gore ba ka ba selo lege e le sefe seo ba nyakago go ba sona.’ Go be go le bjalo ka ge eka go ikholofela go bohlokwa go feta go dira se se lokilego.

Taba ya go ikholofela e dirile gore bana ba ikwe eka ba kolotwa se sengwe

Mafelelong ba bangwe ba boletše gore taba ya go ikholofela e dirile gore bana ba ikwe eka lefase le ba kolota se sengwe. Puku ya Generation Me e re taba ya go ikholofela e tlogetše bafsa ba bantši “ba se ba itokišeletša go swaiwa diphošo le go fela ba palelwa e lego dilo tšeo di diregago bophelong.” Tate yo mongwe yo a tsopotšwego ka pukung yeo o itše: “Batho ba ka se tshwenyege ka boikholofelo bja gago mošomong. . . . Ge e ba o tliša pego e mpe ofising, mookamedi wa gago a ka se re, ‘Wa tseba ke rata mmala wa pampiri yeo o e dirišitšego.’ Go tlwaetša bana ka tsela ye ge e le gabotse ke go ba senya.”

Go Fetoga ga Dikgopolo

Dikgopolo tša batho tabeng ya go godiša bana di be di dutše di fetoga go theoša le nywagasome. Morutiši Ronald G. Morrish o ngwadile gore: “Tayo e dula e fetoga. E dira gore setšhaba sa rena se fetoge.” * Go bonolo gore batswadi ba be bjalo ka ge Beibele e hlalosa gore ba “išwa kua le kua ke phefo e nngwe le e nngwe ya thuto.”—Baefeso 4:14.

Go molaleng gore tsela ya lehono ya go nea tayo e bile le ditlamorago tše di sa kgahlišego. E dirile gore matla a batswadi a taolo a fokole le go tlogela bana ba se na tlhahlo yeo ba e nyakago e le gore ba dire diphetho tše di nepagetšego bophelong ba na le boikholofelo bja kgonthe.

Na go na le tharollo e kaone?

^ ser. 15 Mongwalo o sekamego ke wa rena; go tšwa pukung ya Secrets of Discipline: 12 Keys for Raising Responsible Children.